zabledele so slike
v češminju trnike
zad kôzelcu rante trohnijo molče
golè hiravcu late
se cefrajo zaplate
pustošnik obrašča sklecave nogè ...
mre skelet in pročelje
ni več detelje, stelje
je piš jo razpihal na puščave štacjon
v hlapona izpuhe
drezine vzbuhe
v povštre izvoščka s kolesljem za lon ...
drdra lojtrc za stoge
čez strn naglode
žanjicam srpače po klasju žvižgó
v snopju deklički
frfotè kot kraljički
z ljuljko jim uheljce frkolinčki žgečkó ...
za prsobranom ruine
v migotih prašine
s kozla le mestna tam srajca sestop'
z mokronajzarsko štulo
čez oramje pa culo
mahne čez griček star′ mam'ci nasprot' ...
zabledele so slike
vonj óbrše tam lipe
hlad mize kamnite aster garteljc cvetoč
ob plotcu kosmači
malinje v globači
medenke v peharčku za pastirca gredoč ...
na ribstolu oča
drajsa doge obroča
za lajtek soržice v šentruperski far'
mal' tiste za cviček
debenški poliček
ki kmetičem v zidanc′ napitnice udar' ...
somrák je večera
voz šibi se in déra
vprega volovska zacuka ju v breg
ob žrdi povesem
razlega se pesem
na ribjek dremavi zre ščipa obstret ...
zabledela ta slika
kot srčna trnika
spod žalostne gore med primóžki spi
da izsanjajo sanje
košenice ne gmajne
kjer iz kôzelca otava kot rodina diši ...
Ja, včasih je bilo …
Lep pozdrav
Dimitrij
Res, Dimitrij, včasih je b'lo, a nikdar več tako ...
Lp, Sašo
ma se mi zdi da bomo tudi o teh sedanjih časih kmalu z nostalgijo razmišljali kak nam je bilo lepo..ko smo lahko vsaj govorili, se mi zdi, da nam bodo tudi svobodno razmišljanje in pogovore kmalu najprej odsvetovali nato pa prepovedali :)
srecok, se vidi, da si še mlad in se ne spomniš, da so to svobodo prepovedali ravno v prejšnjih časih. upam, da ne bo kaj kmalu spet tako.
sašo, ti si mojster, od kod ti ves ta besedni zaklad?
lp m.
Mene pa zanima, ali je kdo, ki tvoje tovrstne pesmi, Sašo, zna TEKOČE prebrati. Jaz si ne bi upala.
LP, mcv
Lepa hvala, Srečo in Matjaž, da sta se prebila skozi pesem, in da, seveda, za besede pohvale. :-)
Lp, Sašo
P. s. Sicer niti sam točno ne vem, mcv, niti ne iščem koga, ki bi, kot s prizvokom cinizma namigneš, znal TEKOČE prebrati tole pisarijo in še mojo marsikatero drugo, a nekaj pa me le razveseljuje v spletanju teh že nekoliko arhaičnih besed; da so naše, domače, napaberkovane iz slovenskih logov. Mcv, ako ti je pomen teh slovenskih besed popolnoma neznan, se pa res ni treba spuščati v resno tveganje kakšnega nepričakovanega kolapsa ob tej bralni avanturi. Nevoščljivost, ošabnost, sarkazem in še kakšne zle pojave večvrednosti pa raje pustimo izven območja tega portala.
Pa lepo pozdravljena!
Sašo
haj, maatjazh... malo me sicer spomin zapušča ampak bolj za tisto včeraj kot za tisto pred 40 50 leti.. navidezna svoboda je hujša od omejene svobode. no vsaj jaz tako mislim pa nisem neki jugonostalgik. :)
Poslano:
07. 05. 2016 ob 19:56
Spremenjeno:
07. 05. 2016 ob 20:00
Citiram: " Sicer niti sam točno ne vem, mcv, niti ne iščem koga, ki bi, kot s prizvokom cinizma namigneš, znal TEKOČE prebrati tole pisarijo in še mojo marsikatero drugo, a nekaj pa me le razveseljuje v spletanju teh že nekoliko arhaičnih besed; da so naše, domače, napaberkovane iz slovenskih logov. Mcv, ako ti je pomen teh slovenskih besed popolnoma neznan, se pa res ni treba spuščati v resno tveganje kakšnega nepričakovanega kolapsa ob tej bralni avanturi. Nevoščljivost, ošabnost, sarkazem in še kakšne zle pojave večvrednosti pa raje pustimo izven območja tega portala."
Sašo, moje besede si si čisto drugače razložil, kot so bile mišljene. Sploh ne gre za razumevanje besed (ne vem, od kod si to potegnil, saj nisem omenila), ampak ritem branja.
Uredniki in drugi mentorji nas namreč venomer spodbujajo, naj na glas beremo svoje pesmi, predno jih dokončamo in damo na svetlo. Samo na to sem namigovala, prav nič drugega. Glede na popravke ritma pri tvojih pesmih s strani urednice bi se lahko že kaj naučil (oprosti moji direktnosti, sedaj si že lahko ugotovil, da nisem ena tistih, ki v komentarju - iz kakršnikoli že razlogov - samo hvalijo).
Pri najboljši volji ne morem ugotoviti, zakaj in kje si ti videl "Nevoščljivost, ošabnost, sarkazem in še kakšne zle pojave večvrednosti" v mojem zapisu. Če ti domnevaš, da si večvreden in smo ti drugi nevoščljivi, ti pač ne morem pomagati.
LP, mcv
kaj naj ti rečem, srecok, vsak ima svoje bolj ali manj navidezne spomine, razen tistih, ki so ga zapustili. ;) Sašota na srečo niso zapustili tisti na lepe, sočne besede.
Poslano:
07. 05. 2016 ob 20:44
Spremenjeno:
07. 05. 2016 ob 20:45
@ mcv – V Sašotovih pesmih čutim dosledno valujoč notranji ritem, ki je uvajan z asimetričnimi predponami in na več mestih sinkopiran, mestoma prekinjan s cezurami, vendar v svoji notranjosti dosledno konstanten in monoliten. Podobno ritmiko je pri nas v nekaterih pesmih uporabljal na primer že Srečko Kosovel. Tovrstne pesmi se da prebrati na postmodernistični način (spontano, razmetano, kot bi brali svobodni verz) ali pa na katerega od klasičnih načinov, ko bi govorica valovila v konstantnem ritmu. Slednji način interpretacije omogoča tudi preprosto, spevno uglasbitev (nekatere besede bi zdrsele hitreje, bolj na drobno, druge pa počasneje, v osnovnem dvodobnem ritmu, ne da bi bile potrebne vmesne menjave ritmičnih okvirov, kot so na primer pri mnogih pesmih E. Kocbeka, pa seveda skoraj pri vseh takšnih ali drugačnih avantgardistih). Skratka, Sašotove pesmi se mi zdijo tudi ritmično zelo v redu, pestre in zanimive. Zlahka bi jih prebral tekoče (z malo vaje, seveda, in s kančkom svobode naglaševanja, kot pri Prešernu). Lp M.
Mcv, kar sem napisal sem pač napisal, saj se mi zelo jasno odpira nebo tvojega komentarja; da pa bi si kdaj gojil kakšne utvare, kot pišeš, o nekakšni moji večvrednosti pa so zgolj tvoja neosnovana natolcevanja.
Lp; Sašo
@maatjazh, dobro vem, da dober glasbenik zna uglasbiti celo prozo ... A tole vendarle ni glasbeni portal. Če bi govorila tjavdan, se tudi Lidiji ne bi bilo treba truditi s spremembami stopic pri večjem številu pesmi g. Florjanskega, ki so bile nato podčrtane.
LP, mcv
Modri cvet - Seveda to ni glasbeni portal in tudi iz besed Matjaževega komentarja to meni ni bilo zaznati. Je pač treba prebrati celotno besedilo, ne pa si delati nekakšne nesmiselne zaključke iz dela konteksta. Že od samega začetka prihoda na ta portal pesem.si, občasno spuščaš bodice v komentarjih pod moje pesmi, ki ti verjetno zaradi ocen, ki mi jih namenijo bralci, povzročajo slabo počutje. Že s tem, kar se ti je zapisalo v zgornjem komentarju, mi daš na znanje, da se urednica Lidija, tako silno trudi s spremembami stopic pri večjem številu pesmi, da šele potem postanejo kolikor toliko spodobne, da se jih da celo podčrtati ( tudi če bi me urednica Lidija Brezavšček zaprosila, zaradi popravkov pesmi, za soavtorstvo, bi ji zlahka in brez pomislekov ustregel). Da bi mi bilo pisanje pesmi samo zaradi tistih črtic (skušaj verjeti v iskrenost), edino vodilo, bi že davno odnehal s tovrstnim početjem. Lahko mi uredništvo izbriše vse tiste Podčrtanke, ki so mi bile namenjene po korenitih posegih in korekturah, kot navajaš, pa mi vseeno ostane precej še takih v surovem in grobem stanju, ki se jih mnogi, za razliko od tebe, spoštovana pesnica Alenka, tudi izven tega portala, znajo in zmorejo razveseliti. In to mi zadostuje.
Pa lep pozdrav
Florjanski
Draga mcv, med ritmom v poeziji in glasbi v bistvu ni razlike. V našem času je sicer v obeh nekoliko zdivjal in se razkraja, kar je po mojem le začasen pojav. Najbrž je to posledica uveljavitve načela enakosti, ki ga je zahodni civilizaciji prinesla Francoska revolucija in se tudi v poeziji kaže kot priložnost, enaka za vse ljudi: danes vsi (lahko) pišemo poezijo in jo celo objavljamo. Široke množice pa potrebujejo še nekaj časa, da se bodo priučile temeljnih zakonitosti kreiranja ritma (če tu razpravljava predvsem o njem), kajti pred omenjeno revolucijo sta bili glasba in poezija skorajda samo v domeni izbrancev, ki so imeli možnost učenja pesniških veščin. Pomembno je, da imamo dandanes vsi ljudje odprt dostop do umetnosti nasploh, kajti le tako bo prišel čas, ko se bodo lahko vanjo vrnile vse medtem izgubljene vrednote, ki jih je odplaknila kri časa.
Je pa tudi tako: ritem v pesmi je treba znati ustvariti, vendar ga tudi zaznati ni povsem enostavno. Treba se mu je odpreti, se mu prepustiti, ga začutiti, če ne gre drugače, pa ga v pesmi poiskati, ker jo šele tedaj lahko dojameš v celoti. Ta postopek ti omogoča že sama naklonjenost poeziji. Manj občutljivi oziroma poglobljeni bralec bo v ta namen štel zloge ali pa iz asimetrične simetrije vzpostavljal simetrično, ki je – racionalno gledano – nedvoumna in z vidikov klasičnega pesništva neizpodbitna. Vendar pa še zdaleč ni edina, kajti poezija še naprej ostaja ritual, v katerem racionalne kategorije nimajo glavne vloge, ampak je važno, da besede sobivajo v ritmu, na katerega je mogoče plesati. In celo to se pri Sašotovi poeziji, tudi če ni (kar se tiče zlogov) natančno simetrično urejena, da. Če se je seveda njen bralec temu zmožen in voljan odpreti.
Lp M.
Že sam naslov je lep. Malce tesnoben, a lep. Pesem, preprosto dobra. A priznavam, da sem potrebovala precejšno zbranost ob branju. Sedaj se pa sprašujem, kam so nam zbledele vse te besede. Nekaj sem si jih prepisala. Nikoli se ne ve, kdaj pridejo prav.
Res lepa kombinacija, združena v celoto.
Lp, T.
Hvala, Tamara! :-) Res škoda, da je že kar zajetno število lepih slovenskih besed obledelo v "sijaju" modernega časa ...
Lp, Sašo
Sašo odlična pesem, bilo mi je v veselje.
lpb
Poslano:
10. 05. 2016 ob 13:38
Spremenjeno:
10. 05. 2016 ob 13:41
Lepa hvala, Branka, da ti je v veselje. :-)
Lp, Sašo
U, ste se pa zapeli!!!
Škoda ...
Pesem je super, dragocena in menim, da se tudi njo splača mamo ustopičiti, nimam nič proti, če lahko pomagam ...
;)
Zakaj pa ne, vsekakor Lidija, v povabilo; a bojim se le, da edino porabe časa ti zna biti nekoliko preveč, v zvezi komentarja spoštovane pesnice.
Lp, Sašo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sašo Zorc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!