Brez potnega lista in mimo carin
ljubezen se sidra v podkožje.
S seboj tihotapi dijaški spomin,
prijazno in tiho orožje.
Za njima ostajajo nove sledi
na portretu najine sreče.
Zemljevidu rišeta nove poti,
za reko, ki venomer teče.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!