| Avtor |
Sporočilo |
|
breza
|
# Poslano: 17 Mar 2010 15:32
Odgovor
Evo, popravila sem :), čeprav me malo bega to, da v hrvaškem slovarju ni glagola ispodmicati, vsaj ne v tem, ki ga sama uporabljam. Ta izraz mi je seveda znan, nisem pa prepričana, da pripada hrvaškem jeziku. Če bi pesem bila moja, bi ga verjetno uporabila (osebno pišem v "jeziku mojih spominov") tako pa sem v dvomih, ker pri prevodih uporabljam čisti hrvaški jezik. Tudi sama sem se lovila okrog prevoda te besede, spodnašaš, ker nisem našla pravega izraza in na koncu sem se odločila za potkopavaš, kar v prevodu lahko pomeni tudi da "nekaj, ali nekoga rušiš" Juuur, luna kliče zemljo, pooomaaagaaaj!!! Serigala, ispodmičeš je v nedovršniku ...
lp, breza
|
|
behar
|
# Poslano: 17 Mar 2010 17:06
Odgovor
breza, ispodmicati sem našel v Jurančičevem slov-srbhrv. slovarju za besedo izpodnašati, spodnašati... lahko se dogaja da je ispodmicati bolj "srbizirana" a zdi se mi da ni tako hudo...
objem obema...
|
|
JUR
|
# Poslano: 17 Mar 2010 20:01 - Spremenil: JUR
Odgovor
Prav imaš Behar. Mislim, da ne gre toliko za "srbizirano" besedo kot za besedo, ki se bolj poretko uporablja in se jo v sodobnih on-line slovarjih hrvaškega jezika ne najde. Velikokrat sem se prepričal o tem, da določenih besed v njih ni, čeprav v tiskanih slovarjih obstajajo.. Tudi zame je temelj Jurančičev slovar. Škoda je le, da ne obstaja v digitalni obliki. Ispodmicati je čisto v redu.
Lep pozdrav
JUR
|
|
kočijaž
|
# Poslano: 20 Mar 2010 19:17 - Spremenil: kočijaž
Odgovor
SVE SI URADILA KAKO TREBA
Ustala si u pravo vrijeme
da streseš čađ s leđa
zadnje jutarnje zvijezde.
Osam puta si se okrenula
oko svoje ose,
pregledala njive rosne,
pokupila kapi smole
s brezine bijele kore,
sakrila kitnjastog pijetla
od gladi čergaškog ognja,
otjerala pauka ispod sjedišta
sunčevih kočija i upregla
svog gologlavog grifona,
kojeg je strašilo iz žitnog polja
očerupalo do sivog mozga.
Zatim si pola sata
stajala ispod bistrog slapa,
što živim kapima rastapa
krmelje snježnog sljepila
pod nabreklim vjeđama.
Obukla si haljinu iz bijele gaze
i za oprost izmolila rane.
S drugim naglaskom
si izgovorila njegovo ime.
Odrekla se klasičnom
i pristupila modernom baletu.
Osam puta si ovila uterus scene
da sačuvaš njegovo sjeme,
da ne izgubiš osjećaj ravnoteže.
Sve si uradila kako treba.
U hiljadu zvijezda
je prsnula metastaza noćnog neba,
ali je sublimacija vjetra
s oktavama ubrzanog ritma
na tvojim petama,
na tvojim dlanovima
naglavačke okrenula perje,
pa te sad grebe
na koju god stranu legneš,
i opet ne spavaš,
mada je iznutra neusporedivo mekše.
VSE SI NAREDILA TAKO KOT JE PRAV
Pravočasno si vstala,
da si lahko stresla saje s hrbta
zadnje jutranje zvezde.
Osemkrat si se obrnila
okrog svoje osi,
pregledala si rosne njive
pobrala kapljice smole
z brezine bele skorje,
skrila kičastega petelina
pred lakoto ciganskega ognja,
spodila pajka izpod sedežev
sončevih kočij in vpregla
svojega gologlavega grifona,
ki ga je strašilo z žitnega polja
oskubilo do sivine možganov.
Potem si pol ure
stala pod bistrim slapom,
ki z živimi kapljami raztaplja
očesne naslage snežne slepote
pod nabreklimi vekami.
Nadela si si obleko iz bele gaze
in v opravičilo izmolila rane.
Z drugačnim poudarkom
si izgovorila njegovo ime.
Odrekla si se klasičnemu
in pristopila k modernemu baletu.
Osemkrat si ovila maternico scene,
da bi ohranila njegovo seme,
da ne bi izgubila občutka za ravnotežje.
Vse si naredila tako, kot je prav.
V tisoč zvezd
se je razpočila metastaza nočnega neba,
ampak sublimacija vetra
je z oktavami pospešenega ritma
na tvojih petah,
na tvojih dlaneh
obrnila perje na glavo,
pa te zdaj praska in bode
ne glede na to,
na katero stran ležeš,
in spet ne spiš,
čeprav je znotraj neprimerljivo bolj mehko.
----------------
LP; LIdija
|
|
ajda
|
# Poslano: 20 Mar 2010 19:41
Odgovor
Ldija, lepo, da si se lotila prevoda:)). Me pa malce medejo saje, a obstaja še kakšna beseda, ki bi bila ustrezna čađ, kar mi sploh ni bilo jasno, kaj naj bi pomenilo.
lp, ajdas
|
|
JUR
|
# Poslano: 20 Mar 2010 19:54 - Spremenil: JUR
Odgovor
Ajda
čađ, čađa, gar = saje
|
|
kočijaž
|
# Poslano: 20 Mar 2010 19:57
Odgovor
Čađ je hrvaška beseda za slovensko - saje. Bo Breza povedala, če je ša kaj drugega lahko?
Meni se zdi stresti saje s hrbta zadnje jutranje zvezde krasna večplastna prispodoba ...
:)
LP, Lidija
|
|
ajda
|
# Poslano: 20 Mar 2010 19:59
Odgovor
aha, hvala za pojasnilo obema. Mi je pa ta čađ nekako misteriozno pričaral nekaj, kar je zvezda stresla s hrbta, ja saje so pa saje, kaj č'mo:))
lp, ajda
|
|
JUR
|
# Poslano: 20 Mar 2010 20:05
Odgovor
Lidija,
moja pripomba:
krmeželj -žlja m (e) izcedek očesnih žlez,
navadno strjen in pomešan z gnojem: odstraniti
krmeželj; oči, zalepljene s krmežljem
Namesto očesne naslage bi dal krmežlje
lp
JUR
|
|
JUR
|
# Poslano: 20 Mar 2010 20:46 - Spremenil: JUR
Odgovor
BREZ DIDASKALIJ avtor Kerstin
BREZ DIDASKALIJ
Žena je bila žena s predpasnikom,
vedno je dišala po vanilji in toploti
peči, tudi v poletni vročini.
Mož je bil mož v usnjeni jakni,
okovanih čevljih in vedno
z dan staro brado in mladimi očmi.
S prvo svetlobo se je mož vsako jutro
izvil iz bombažnih rjuh s cvetličnim potiskom,
puhnil ženi na dremež lica bodikljav poljub
in odšel, in slišala ga je v kuhinji, ko je zakuril,
slišala ga je v kopalnici, ko je potegnil vodo,
vonj po kavi, črni in grenki, ji je spletel kito
in ji nadel obleko, prav tako s cvetličnim potiskom.
Slišala ga je v drvarnici, ko je pometala verando,
ki je kakor prstan tekla okoli hiše,
slišala, kako strga staro barvo z desk,
videla, kako odhaja v gozd
(vrnil se bo prepit z vonjem po smoli
in morda z vrečko gob, ki jih bo s papriko,
z jajci in z drobnjakom postregla za večerjo).
Imela je svoje obtolčene lonce
in vegaste omare, ki so žehtele po starih rečeh,
imela je tudi zvezek, tak z razcvetenimi listi
(brez cvetličnega potiska),
in v njem besede v tujem jeziku, pesem tujih ust,
želje, ki so prihajale k njej od tujih src,
in imela je uro, ki je tik-tak merila dan,
njegovo rumeno polzenje v večer
in v čas, ko bodo po stopnicah udarili
njegovi koraki.
Ja.
Dišal bo po smoli, po gozdu, mogoče po barju,
in potem bo ta vonj razlil prek nje,
jo vtrl med potiskano cvetje in medse,
in včasih bo dobro, kričeče dobro,
včasih bo znal biti hrapav in gladek na pravih mestih,
in drugič ne bo, a igra je znana in vzdihi
bodo na ustreznih mestih tudi brez didaskalij.
Otrok v tej sliki ni bilo, niti tovarne,
neonskih luči in asfaltne ceste.
Lahko je bilo biti žena, ženska,
tisto cvetlično potiskano bitje,
lahko je bilo biti smreka in lubje
in skorja, kadar odstopi,
lahko ti je bilo s sekiro podrgniti
moje srbenje, preštevati letnice –
tik-tak, tik-tak v rumeni čas –
lahko ti je bilo biti mož,
biti vitek med iglicami in mahom
in trd v mojem naročju.
Lahko je bilo.
===========================
BEZ DIDASKALIJA
Žena je bila žena s keceljom,
uvijek je mirisala na vaniliju i toplinu
peći, čak i po ljetnoj vrućini.
Muž je bio muž u kožnoj jakni,
okovanim cipelama i uvijek
sa dan starom bradom i mladim očima.
S prvom svjetlošću se je muž svako jutro
izmotao iz pamučnih plahti s natiskanim cvjetićima,
puhnuo ženi bodljikavi poljubac na dremljivost lica
i otišao, a čula ga je u kuhinji kad je založio,
čula ga je u kupatilu kad je povukao vodu,
osjetila miris kave, crne i gorke, ispleo joj je pletenicu
i obukao odjeću, s natiskanim cvjetićima -dakako.
Čula ga je u drvarnici kad je mela verandu
koja se kao prsten ovija oko kuće,
čula je kako struže staru boju s dasaka
i vidjela kako odlazi u šumu
(vratit će se prepojen mirisom smole
i možda s kesicom gljiva, koje će s paprikom,
jajima i vlascem poslužiti za večeru).
Imala je svoje otučene lonce
in grbave ormare, koji su buktali od starih stvari,
imala je i bilježnicu, onu s rascvjetanim listovima
(bez natiskanih cvjetića),
i u njoj riječi na stranom jeziku, pjesmu tuđih usta,
želje, koje su stizale do nje od tuđih srdaca,
i imala je sat koji je na tik-tak mjerio dan,
njegovo žuto puzanje u večer,
u vrijeme kad budu po stepenicama zaklapali
njegovi koraci.
Da.
Mirisat će na smolu, na šumu, možda na močvaru,
i zatim će se taj miris razliti preko nje,
utrljat će nju između natiskanog cvijeća i sebe,
i ponekad će biti dobro, dobro do vriska,
ponekad će biti hrapav i gladak na pravim mjestima,
a ponekad neće biti, pa će slijediti poznata igra i uzdisaji
će biti na odgovarajućim mjestima i bez didaskalija.
Djece na toj slici nije bilo, ni tvornice,
ni neonskih svjetala, niti asfaltne ceste.
Lako je bilo biti žena, ženska,
ono s cvjetićima lijepo natiskano biće,
lako je bilo biti smreka i lub
i kora kad se olupi,
lako ti je bilo sjekirom počešati
moj svrbež, prebrojavati godove –
tik-tak, tik-tak u žuto vrijeme –
lako ti je bilo biti muž,
biti vitak među iglicama i mahom
i tvrd u mom naručju.
Lako je bilo.
Pripombe prosim!
JUR
|
|
kočijaž
|
# Poslano: 20 Mar 2010 20:51
Odgovor
JUR, hvala za pripombo.
Krmeželj (krmežljavček) je res prava , s pravopisom potrjena slovenska beseda, ampak meni tako zelo ni bila všeč (deluje kot pomanjševalnica, kot nekaj samo za hec ... v Brezini pesmi pa se ta stvar sliši kot Težka beseda)
Zato sem namerno uporabila te naslage ... saj morda ni v redu, počakam še Brezo, da mi pove svoje mnenje, potem pa spremenim, če bo treba.
:)
LP, Lidija
|
|
JUR
|
# Poslano: 20 Mar 2010 22:05
Odgovor
Lidija
pripombo sem napisal ravno zaradi tega, ker iz lastnih izkušenj vem, da Breza ima rada prav "težke besede". Vsekakor pa se strinjam, da Breza
sama odloči, če je sprememba potrebna.
lp
JUR
|
|
breza
|
# Poslano: 21 Mar 2010 12:00
Odgovor
Krasno presenečenje, Lidija, počaščena sem in neskončno vesela. Če lahko (mislim, če je pravilno) napišeš raztapa krmežlje snežne slepote, potem bi rada, da uporabiš to besedo, če pa moraš napisati krmežljavček, potem naj ostane naslaga, o tem se pač boš sama odločila. Krasno, hvala ti!
Objem!
|
|
Tomaž Mahkovic
|
# Poslano: 21 Mar 2010 12:31
Odgovor
ajda,
da čađ je tudi mesečina, kar bi tudi lahko otresla s hrbta, a tega breza najbrž ni mislila - ali pa??
|
|
kočijaž
|
# Poslano: 21 Mar 2010 18:10
Odgovor
Breza, če dovoliš, bi v prevodu pustila naslage, saj menim, da toka pesmi in bistva povedanega s prispodobo ne zmoti. Krmeželj je zelo neuporabna beseda, krmežljavček pa hecno - otroško prenežna.
Povej.
???
:)))
Lp, Lidija
|
|
breza
|
# Poslano: 21 Mar 2010 18:46
Odgovor
Seveda, Lidija, prevod je tvoj, izbira besede pa ne spremeni bistva.
Eh, ta moja čađ ... saja je pravilen prevod te besede. Uporabila sem jo kot prispodobo za temo, mrak, ki izginja v prvem svitu. Tako da je, Tomaž, na nek način tudi povezana z mesečino :)).
Lep pozdrav vsem skupaj!
breza
|
|
breza
|
# Poslano: 4 Apr 2010 15:34 - Spremenil: breza
Odgovor
Velikopetkovska /avtor: Hovk)
Če nisem nikdar hodil po valovih tvojih prsi,
nikdar tvojih slanih solz spremenil v sladko vino;
če nikdar nisem množico tvojih lačnih čustev
nahranil s pomnoženimi ribami in hlebi;
če nikdar nisem odprl tvojih oči s svojo slino
in te ne obudil od smrti s svojim poljubom;
če nikdar nisem napravil čudeža noben'ga,
potem...
In Ti!
Če si pred vsemi, nikdar nisi umila rok,
preden si me obsodila na ljubezen,
nikdar me ne prebičala s svojim jezikom;
če me nisi nikdra kronla,
s trnjevo krono svojih strasti,
in me ne oblekla v škrlat svoj'ga ljubosumja;
če mi na rame nikdar nisi naložila
bremena svoj'ga hrepenenja,
dala piti mi svojega žolča,
kockala za mojo minljivo obleko
in mi prebodla stran z Amorjevo sulico;
potem...
Naj na Zemlji ostane dan svetal...
Naj zagrinjalo v templju ostane celo...
Ker potem...
Ne pribijaj me na križ zamanj,
ker ne bom umrl,
niti ne vstajal od mrtvih,
samo zato, da bi se živ
prikazoval ti v sanjah.
Velikopetkova
Ako nikad nisam hodao po valovima tvojih prsa,
nikad pretvorio slane suze u slatko vino;
ako nikad nisam svjetinu tvojih gladnih osjećaja
nahranio pomnoženim ribama i kruhom;
ako nisam nikad otvorio tvoje oči svojom slinom,
ako te poljupcem svojim nisam iz smrti oživio;
ako nikad nisam učinio nijednog čuda,
onda...
I Ti!
Ako jesi ispred svih, i ako si nikad nisi oprala ruke
prije nego što si me osudila na ljubav,
ako me nikad nisi pretukla bičem svog jezika;
ako me nikad nisi krunisala
krunom iz trnja svojih strasti,
ako me nikad nisi obukla u grimiz svojih ljubomora;
ako mi nisi na rame nikad natovarila
breme svojih čežnji,
me napojila vodom svoje žuči,
ako nisi stavila na kocku moju potrošnu odjeću
i probola mi stranu sa Amorovim kopljem;
onda ...
Neka na Zemlji ostane svijetao dan...
Neka pokrivač svetišta ostane čitav...
Ali potom...
Nemoj me uzalud pribijati na križ,
jer neću umrijeti,
ne ustaj od mrtvih
samo zato da bih ti se živ
pričinjavao u snovima.
Hovk, dovolila sem si malo več prevajalske svobode, upam pa, da ne boš zameril ... upoštevala bom tvoje pripombe.
Lp, breza
|
|
Kerstin
|
# Poslano: 4 Apr 2010 21:59
Odgovor
Jur, hvala, zelo sem vesela in pesem se mi super bere v hrvaščini.
Samo vprašanje. So godovi tudi drevesne letnice? Na te se namreč 'letnice' v pesmi vežejo.
Lep pozdrav,
Kerstin
|
|
Hovk
|
# Poslano: 5 Apr 2010 10:08
Odgovor
Breza, najprej hvala za prevod.
Brez pripomb sem.
Sploh nisi pretiravala s pesniško svobodo.
Bistvo je isto.
Lepo se bere, lepo se čuti tudi tvoj prevod.
LP Hovk
|
|
JUR
|
# Poslano: 6 Apr 2010 00:05
Odgovor
Ja kerstin. Godovi so prav drevesne letnice.
Lep pozdrav
JUR
|
|
Kerstin
|
# Poslano: 6 Apr 2010 00:51 - Spremenil: Kerstin
Odgovor
Prevodi izbrank:
Haiku
Koraki noči
na predpražniku jutra
brišejo sanje.
adisa
Footsteps of the night
Are wiping the dreams
On the doormat of morning
Frizer.
Čez rečni odblesk
režejo pasati
frizure reliefa.
V ribjo kost
se vztrajno vpletajo
razkodrane konice
človeškega pogleda.
In jaz, ki se v kotu
začutim, ko
neznana roka
z glavnikom drsi
skozi moje srce.
Serigala
Hairdresser
Across the river glare
Trade winds are carving
A relief of haircuts.
Uncurled tips
Of a human look
Persistently interlace
Into a fish bone.
And I, sensing
Myself in a corner,
While a strange hand
Brushes a comb
Through my heart.
Sneeeg je!
Mati brez ficka
tlači otroško stopalo
v premajhen škorenjc.
kvonk
Let it snooooow!
Penniless mother
Is shoving child's foot
Into an undersized boot
Kerstin
|
|
breza
|
# Poslano: 6 Apr 2010 18:03
Odgovor
VEŠČI NIHANJA /avtor: Kerstin/
V prašnih urarnah
Ko se kuha kava na drugih
Poldnevnikih in v vzporednih svetovih
Bova risali kroge skozi nevidne žice
In opletali vsaka svoje počeno
Kozmično jajce s prhkimi laski
Vrbe škarjotovke
Topili vosek lojenih hrbtenjač
In prižigali korene zanohtnic
Puščali odtise svojih prstov
V pozabljenih pesmih
In vsaka na svoji strani gore
Vlekli prazen povodec napačnih poti
Se pokrivali s krpanko lihih šivov
In brez sukanca robili vlažne kuverte
Podhranjenih upanj
In šelestečih obljub
Sanjali o kromosomih micelija
In nedognanih strukturah duše
In njenih kvantov:
V majhni je eden
V veliki sta dva
Ure lahko že danes ustaviva
Prah pa le naj odleži
Svoje dvojinsko poslanstvo
VJEŠTINOM NOČNIH LEPTIRICA
U prašnjavoj sajdžinici
Dok se kuha kava na drugim
Meridijanima i u usporednim svjetovima
Nacrtat ćemo krugove kroz nevidljive žice
I heklajući ćemo stezati svaka svoje raspuklo
Kozmičko jaje krhkim dlačicama
vrbe žalopojke
Topit ćemo vosak lojnih kralješnica
I spaljivati korijen zanoktica
Ostavljat ćemo tragove svojih prstnih jagodica
U zaboravljenim pjesmama
I svaka na svojoj strani brijega
ćemo vući prazni povodac pogrešnih putova
Pokrivat ćemo se zakrpama neparnih šavova
I bez sukna ćemo rubiti vlažne koverte
Pothranjenih nada
I šuštećih obećanja
Sanjat ćemo o kromosomima micelija
o neistraženim strukturama duše
i njenim kvantnim djelićima:
U maloj je jedan
U velikoj su dva
Već danas možemo zaustaviti sat
I neka prah samo odleži
svoje dvojako poslanstvo
|
|
breza
|
# Poslano: 6 Apr 2010 18:24 - Spremenil: breza
Odgovor
Nikoli dodelano /avtor: kočijaž/
nobena najina pesem ni bila zares tekoče odpeta
nobena zavržena zgodba prebrana s pravim glasom
z nobene moje slike niso sneli plastične prevleke
na nobenem svežem kipu ki si ga spoliral se ni ustavil odkrit pogled
nihče ni dojel novega performansa
in neko staro dramatizacijo je požgala priročna pozaba
na oder pripravljen za novo tragedijo
je padla plesniva zavesa
nikomur se ni zdelo vredno pospraviti
ostankov pojedine od včeraj
tudi meni ne
naivno sem mislila, da pišem pesem ...
akvarel bo
voda bo potebna
veliko klorirane vode
zakaj bi morala razumeti kaj govoriš
samo okvir hočem
v njem naj bodo vsaj tvoje roke
Nikad dokončano
zaista, nijedna naša pjesma nije bila glatko zapjevana
nijedna odbačena priča pročitana s pravim naglaskom
sa nijedne moje slike nisu skinuli prozirni sloj plastike
na nijednom svježem kipu što si ga izglačao se nije zaustavio otvoreni pogled
niko nije shvatio smisao novog performansa
i neku staru dramatizaciju je spalio prigodni zaborav
na pozornicu pripremljenu za novu tragediju
je pala pljesniva zavjesa
nikom se nije činilo vrijednim truda da očisti
ostatke zakuske od jučer
čak ni meni
naivno sam mislila da pišem pjesmu ...
bit će akvarel
i vodi će biti potrebno
puno klorirane vode
zašto bih morala razumjeti o čemu govoriš
želim samo okvir
da u njemu ostanu barem tvoje ruke
|
|
kočijaž
|
# Poslano: 6 Apr 2010 18:30
Odgovor
breza, a manjka še zadnja kitica prevoda?:
zašto bi trebalo da razumijem što pričaš
treba mi samo okvir
i u njemu barem tvoje dvije ruke
?
:)))
a bi ti drugače?
prosim, popravi me, če sem ga lomila!
Drugače pa, super in zelo sem ti hvaležna.
LP, Lidija
|
|
breza
|
# Poslano: 6 Apr 2010 18:37
Odgovor
Ufffff, Lidija, oprosti, nisem do konca kopirala ... evo, popravila sem :)
|
|
kočijaž
|
# Poslano: 6 Apr 2010 18:49 - Spremenil: kočijaž
Odgovor
ej, super!Torej nisem preveč falila?
;)
:)
Hvala še enkrat!
LP, Lidija
|
|
breza
|
# Poslano: 6 Apr 2010 19:37
Odgovor
Saj nisi falila, Lidija ... lahko bi tudi tako prevedla, le eno slovnično napako imaš: zašto bih trebala razumjeti o čemu pričaš (ja bih; ti bi; on/a bi ...)
Ta del pesmi sem imela preveden, le pri kopiranju z mojega dokumenta sem bila površna, še enkrat se oproščam :).
Lep pozdrav, breza
|
|
Kerstin
|
# Poslano: 6 Apr 2010 20:44 - Spremenil: Kerstin
Odgovor
Breza, pesem se od mene do tebe v obeh jezikih razteza. :)
K.
|
|
kvonk
|
# Poslano: 6 Apr 2010 22:19
Odgovor
O, Kerstin, hvala za prevod. Pa še rima se in se mi zdi, da to še poudari trpkost sporočila.
lp, k
|
|
Kerstin
|
# Poslano: 6 Apr 2010 22:53
Odgovor
Ja, tale rima je pzp naključna, ampak me je zanimalo, kako bo izpadlo, in meni se sliši prav tako, kot praviš ti.
Lp,
K.
|
|
Serigala
|
# Poslano: 6 Apr 2010 22:58
Odgovor
Hvala, Kerstin, za prevod!
Počaščena. :)
Mi zveni že skoraj kot sonet. hehehe
lp S.
|
|
breza
|
# Poslano: 23 Apr 2010 19:20 - Spremenil: breza
Odgovor
Ujeta /avtor: Tomaž Mahkovič)
Že zjutraj se pričneš zaletavat,
zmedeni muhi podobna,
v isto šipo kot prejšnje dni
in to obredno nadaljuješ skozi ves dan,
dokler se zvečer ne zlekneš,
vsa utrujena in razočarana
na polico sosednjega
odprtega okna.
Uhvaćena
Već ujutro,
podobna smušenoj muhi,
se pođeš zaletavati
u isto staklo kao prošlih dana
i tog obreda se držiš preko cijelog dana,
sve do večeri,
kad sva umorna i razočarana
legneš na policu susjednog
otvorenog okna.
|
|
adisa
|
# Poslano: 23 Apr 2010 19:36
Odgovor
Kerstin hvala, pravkar sem prebrala prevod, lp adisa!
|
|
breza
|
# Poslano: 23 Apr 2010 20:05
Odgovor
V njeno svetišče /avtor: Hovk/
V njeno svetišče stopam ...
Na vhodu si slečem svojo minljivo obleko.
Namesto v kropilnik,
v blato pomočim svoje prste
in si z njim namažem obraz.
Namesto oltarja,
poljubim molčeče svetnike;
vsak kamen, vsak kapnik posebej:
"Sveta je tišina, ki se je nakapala v vas!"
Kleče pred večnim jezerom,
srepo zroč v temno gladino,
ki je požrla moj blatni obraz,
tiho blebečem svojo edino molitev:
"Proteus! Povej mi, kdo sem jaz!"
U njeno svetište
U svetište njeno ulazim...
Na pragu svlačim svoju trošnu odjeću.
Umjesto u blagoslovljenu vodu
namočim prste u blato
i njime premažem svoje lice.
Umjesto oltara
poljubim šutljive svece;
svaki kamen, svaku tvorevinu sige, ponaosob:
„Sveta je tišina, što se je nakapala u vama!“
Klečeći pred vječnim jezerom,
svirepo zureći u tamnu površinu,
što mi je progutala blatno lice,
tiho blebećem svoju jedinu molitvu:
„Proteus! Reci mi, ko sam!“
|
|
breza
|
# Poslano: 23 Apr 2010 20:29
Odgovor
Mrzla selivka /avtor: Kočijaž/
nocoj spet prihajam k tebi
nevidna dušica
ko si me takrat zapustila
nisi niti zatrepetala
nisi imela priložnosti
in ne formiranih oči da bi me pogledala
zdaj me obiskuješ
vse pogosteje
in ničesar mi ne očitaš
včasih rečeš
pridi z mano
nekam
delam se da te ne slišim
ampak tvoje gnezdo v meni
gosti
premražene
kukavice
Hladna selica
noćas opet dolazim k tebi
nevidljiva dušice
kad si me onda ostavila
nisi niti trepnula
nisi imala prilike,
oči ti se nisu oformile da bi me vidjele
sad me obilaziš
sve češće
i ništa mi ne prebacuješ
pokatkad kažeš
pođi sa mnom
nekud
pravim se da te ne čujem
ali tvoje gnijezdo u meni
gosti
promrzle
kukavice
|
|
Tomaž Mahkovic
|
# Poslano: 23 Apr 2010 22:05
Odgovor
Breza, hvala za prevod Ujete. Odličen je.
Lp
|
|
kočijaž
|
# Poslano: 23 Apr 2010 22:27
Odgovor
UH, Breza, ti si neverjetna!
in hitra,
hvala za še en popoln prevod :)
lidija
|
|
Miroslav Dimić
|
# Poslano: 24 Apr 2010 07:52
Odgovor
Ko vse ovenele bodo rože,
in zmanjkalo bo pesmi ter izpela se bo šala,
ko vsi bodo odšli in ti rekli le "hvala",
veš, komu tvoja bližina sreče ne kvari-
poišči me,
še sem tisti stari.
Ko odšli bodo vsi ki te poznajo,
in na koncu mavrice ne bo čakal zlata lonec,
ko predstavi bližal se bo konec,
veš, da žarki upanja še so ostali-
poišči me,
še sem tisti stari.
S severa kadar mrzli veter zapiha,
in srce ti zaradi pomladi tople iskreno žaluje
takrat uvidiš, da časa ti zmanjkuje,
in rahla osamljenost se ustvari-
poišči me,
še sem tisti stari.
Mile Kitić - Potraži me (1988)
avtor teksta: Nikola Grbić
Original:
http://tekstovi.net/2,38,11619.html
|
|
breza
|
# Poslano: 24 Apr 2010 09:37 - Spremenil: breza
Odgovor
Zbrišem sledi /avtor: Hope/
Kadar me nihče ne pogreša
najlažje odidem,
pustim za sabo, kar je bilo,
z dlanjo se počasi dotaknem
svoje drugi dlani,
potem grem, brez pogleda nazaj,
zbrišem sledi, da me ne žalostijo.
Izbrišem tragove
Kad nikom ne nedostajem
najlakše odem,
pustim iza sebe što je bilo,
dlanom polako dodirnem
svoj drugi dlan
i odem, ne okrećući se,
izbrišem tragove, da me ne žaloste.
|
|
breza
|
# Poslano: 24 Apr 2010 10:17 - Spremenil: breza
Odgovor
Pojdem /avtor:Anja Koretic/
Pojdem
in žabe bodo bruhale ogenj
pod ledenimi skalami norega jezera
in princi bodo oslepeli
in krone bodo padale
takrat sezujem čeveljce
in zvezde mi bodo uhani
takrat pojdem
in besede bodo narobe obrnjene
in ljudje bodo spet človeški
Poći ću
Krenut ću
i žabe će iz usta sukljati vatru
pod hladnim stijenama ludog jezera
i prinčevi će oslijepiti
i krune će popadati
tad ću izuti cipelice
zvijezde će mi biti naušnice
i poći ću
riječi će biti naopako okrenute
i ljudi će opet postati čovječni.
|
|
breza
|
# Poslano: 6 Maj 2010 16:03 - Spremenil: breza
Odgovor
Jebi se, K! /avtor: K/
in
ponikni v gozd
z vso svojo kramo
besede, besede
velike, male, ničvredne
pi pi pi sanje
sanje
scanje, kozlanje
spanje na snegu
kako prav je imel gospod Oseba
ko je rekel : pi pi pi - histerija
in ti, norec, ki ne moreš znoreti
ti, ki imaš bojda oči
ki poplesavaš med robovi
a nisi nič od vsega
še misel ne -
jebi se!
so koga oblekle, odžejale, nahranile
pi pi besede
je bilo klanja manj?
je komu trznilo srce?
je vsaj malo usahnila
erekcija gnilega kurca?
pi pi pi pavje perje
trgaš, sežigaš, brišeš
mrziš, pi pi pišeš
beee beee beeeee sede
in še zadnjič ti povem:
jebi se!
ker s tem poslednjim sprdevanjem
te prav ta hip neprespanega jutra
ukinjam
za vedno
Jebi se, K!
i
nestani u šumi
sa svom svojom kramom
besjede, besjede
velike, male, bezvrijedne
pi pi pi snovi
snovi
pišanje, povraćanje
spavanje na snijegu
bio je u pravu gospodin Persona
kad je rekao: pi pi pi – histerija
i ti, luđače, što poludjeti ne možeš,
ti, što imaš oči kobajagi
što se ritmički krećeš među rubovima
a nisi ništa od svega toga,
čak ni misao –
jebi se!
jesu li koga obukle, napojile, nahranile
pi pi besjede
je li bilo manje klanja?
je li se kome trznulo srce?
pi pi pi paunovo perje
čupaš, pališ, brišeš
mrziš, pi pi pišeš
bee beeee beeeee sjede
kažem ti zadnji put:
jebi se!
jer ovim posljednjim prdežem
baš u ovom trenutku neprospavanog jutra
te ukidam
zauvijek
|
|
k
|
# Poslano: 6 Maj 2010 17:30
Odgovor
hvala breza, za prevod te grenčice
lp,k
|
|
Just Mee
|
# Poslano: 6 Maj 2010 17:53
Odgovor
a bi kdo prevedel kako mojo pesem prosim..jaz bi pa se mi ne da..:]..prosim..
Lp JustMee
|
|
breza
|
# Poslano: 6 Maj 2010 18:19
Odgovor
ta grenčica je prava poslastica, K!
lp, breza
|
|
k
|
# Poslano: 6 Maj 2010 18:34
Odgovor
hehe, tud jest bi tko mislu, če bi kdo drug napisal. :)
lp,k
|
|
breza
|
# Poslano: 6 Maj 2010 18:47
Odgovor
no, zdaj pa bi ti moralo biti vsaj malo lažje, ko si se spraznil in ugotovil, da nisi edini, ki čuti podobno :)))
|
|
k
|
# Poslano: 6 Maj 2010 19:05
Odgovor
Upam, da je tudi druge sprostilo. Sam se počasi počutim že tako blaženega,
da bi moral vsak hip zapasti v stanje levitacije. :))
k
|
|
breza
|
# Poslano: 11 Maj 2010 22:25
Odgovor
Brezdomka /avtor: Luna/
ljubim zeleno
in dom v tvojem objemu
zazidan je vhod
le dežnik še imam
ne zmoreš pogleda
dotik v zraku omahne
izgubljen
kava je izgubila okus
dan brez poljuba je prazen
ubija
sveča dogoreva
vonj ujet v vzglavnik
premočen
razum je odpovedal
kje naj najdem smeh
Beskućnica
volim zeleno
i dom u tvom naručju
zazidan je ulaz
imam samo još kišobran
ne možeš podnijeti pogled
dodir u zraku klone
izgubljen
kava je izgubila okus
dan bez poljupca je prazan
ubija
svijeća dogorijeva
miris uhvaćen u jastuk
je prejak
razum je otkazao
gdje da nađem smijeh
Magična tipka
zamaknjen nasmeh
skrivnostna sporočila
potovanja drugam
najina nežnost
se je že zdavnaj
zgrudila vase
ne delim več misli
le (še) občasno svoje telo
madeži na rjuhi
so že zdavnaj zbledeli
okorno se izvijam
izpod tvojega življenja
lovim izdihe
postanega zraka
in mirno čakam
da nekdo pritisne:
razveljavi prihodnost
Magična tipka
misteriozni osmijeh
tajanstvene poruke
putovanja u drugi kraj
naša nježnost
se je odavno
zgrčila u sebe
ne dijelim više misli
samo (još) pokatkad svoje tijelo
mrlje na plahti
su odavno već izblijedile
nespretno se izvijam
ispod tvog života
hvatam izdahe
ustajalog zraka
i mirno čekam
da neko pritisne:
poništi budućnost
Tanka XVII
veter s severa
se tihotapi v dneve
kot temna senca
krivenči vse nasmehe
pripira moje veke
Tanka XVII
sjeverni vjetar
se prikrada u dane
k'o tamna sjena
iskrivljuje osmjehe
pritvara moje vjeđe
Tanka I
nekje na robu
pokopanih ljubezni
v senci razuma
proti svetlobi sega
sramežljivo upanje
Tanka I
negdje na rubu
pokopane ljubavi
u sjeni uma
za svjetlošću posežu
prsti stidljive nade
|
|
Luna
|
# Poslano: 12 Maj 2010 08:20
Odgovor
Breza, HVALA! odlično se bere!
pozdrav, Luna
|
|
bp
|
# Poslano: 12 Maj 2010 15:58 - Spremenil: bp
Odgovor
Moj poskus prevoda Son rios, J.L. Borgesa
So reke
Smo tok časa. Smo v metafore slavi
Heraklita, zanj pravijo, bil je temen
Smo voda in ne diamant ali pa kremen,
ta, ki izgubi se, ne ta, ki se ustavi.
Smo reka in smo tudi kot tisti grk,
ki se gleda v reki. Ta njegov odsev
postaja zdaj zrcala vodnega kalitev,
kristala v ognjeni preobrazbi cmrk.
Smo ničeva reka, preddoločena,
hiteča v morje. V senco iztočena.
Vsi nam reklo je adijo in prav vse kroži.
Spomin, ki prav nikoli v bronu ne potraja.
A brez dvoma je nekaj, kar ostaja,
a brez dvoma je nekaj, kar potoži.
*cmŕk -a m (ȓ) nar. vodni vrtinec: plavalci so se bali cmrka pod skalo
|
