Živim
na utrujenem planetu.
Zemlja se širi,
da se vidijo razpoke
in oža,
kakor da bi bila
v krču.
Voda neusmiljeno prodira
z dežjem
in leze mimo robov,
da zagrne
vso suho plitvino.
Vozim se
v Noetovem čolnu
in veslam.
Še vedno ostajam
živa tarča.
Všeč mi je ta pesem, morda le proti koncu nekaj popravkov (če se ti bo zdelo sprejemljivo):
Živim
na utrujenem planetu.
Zemlja se širi,
da se vidijo razpoke
in oža,
kakor da bi bila
v krču.
Voda neusmiljeno prodira
neusmiljeno
z dežjem
in leze mimo robov,
da zagrne
vso suho plitvino.
Vozim se
v Noetovem čolnu.
in Veslam
proti izhodu
izgubljene poti.
in še vedno ostajam
živa tarča.
Kaj meniš? Lp, Ana
Dobro jutro Ana,
res me veseli da je le nekaj v pesmi.in zato ker si naredila dobre popravke
jo grem kar zdajle popravit. Hvala ti.
Lep pozdrav,
Irena hope
Utrujenost zemlje, ki izhaja iz utrujenosti živih bitij, ki izhaja iz utrujenosti zemlje ... začarani krog. Všeč mi je tudi prispodoba rešitve (Noe), ki pa hkrati pomeni tarčo na odprtem. Apokaliptična pesem, ob kateri zarhtimo. Čestitke,
Ana
Bravo Hope! Iskrene čestitke za Podčrtanko.
Hvala ti Igor iz srca.
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!