srebrna
ob robu
kuhaš samo zase
ko najdeš sebe
hočeš proč
pozabljena
zaman iščeš sonce
***
Pozdravljena, Ana :)
Tako tu je še titlica iz naslovov, ki je tudi prva pesem cikla. Ali je dovolj taka kot je ali bi bilo dobro cikel dopolniti s še kakšnim naslovom (pesmijo). Meni kar dobro deluje.
Tu lepim še cikel. Titlico "vidim" v poševnem tisku.
In še, kako je, da se mi v dveh zaporednih pesmih pojavi goltaš. Prvo bi, vsaj mislim, brez velike škode spremenila, v požiraš.
Kaj misli?
Ženska (cikel)
srebrna
ob robu
kuhaš samo zase
ko najdeš sebe
hočeš proč
pozabljena
zaman iščeš sonce
***
Srebrna
ne spiš
s
tanko plastjo
odmeva
prekriješ spomine
samoti
dodaš okus
mentol bonbona
nad
razdevičeno tišino
peniš hudournik
nočnega monologa
Ob robu
ko
strasti odigrajo
sklepni akord
za
črno zaveso
goltaš/požiraš tišino ???
z
ustnic si zgrizeš
ostanke nasmeha
ob
prvem svitu
pometaš
odrineš
se daleč
za rob čistine
Kuhaš samo zase
na pogorišču
zacvetiš v živo rano
besede goltaš
zabadaš jih v požiralnik
sredi ničesar
iščeš zavetje
odmisliš bolečino
vetru ne dovoliš
da podivja v vihar
Ko najdeš sebe
trudiš se videti svet
simetrijo barv
krhka sosledja
zrcaljenje resnice
neskončno sama
brezglasno
nagovarjaš obraze
med vejami platan
uzreš sonce
podaš se do vrhov
nekoč pozabljenih
molitev
Hočeš proč
na
črnem atlasu
spijo zvezde
odpiraš
se
v krvavo krhkost maka
v
neenaki igri
umira
raztrgana koža
misli
postajajo težke
nepretočne
povežeš
culo
pod trden vozel stlačiš
pohojen ego in
zdesetkan trop
iluzij
za
vogalom rojen veter
ti dahne v obraz
Pozabljena
spotikaš se ob lastne vzdihe
v praznini e-pošte
pestuješ domotožje
med prsti
ti podrhteva
orumenel list
pogled utapljaš
pod gladino črk
z besed lupiš
za nekaj odtenkov pretemno
skorjo
v nepojmljivem begu
pred samo seboj
z dolgimi požirki
odplakneš včeraj
zaspiš zvita v klobčič mor
Zaman iščeš sonce
okušaš
z izpušnimi plini
začinjena jutra
zakrčena v molk
navznoter kipiš spomine
cefraš preživeto
napake kupčkaš
lepiš jih
v poraz
za prsnico začutiš
udarec lastnega krika
iz grla
ti uide
jecljaj
***
stojiš
nemočno
zreš na križ
v njegovo ime
zgrbljena
vase
zakleneš besede
dan
ugaša
v očeh ti mrzlo
zasije severnica
Hvala!
Lp, Lea
cikel v komentarju je nekam raztreslo, se bojim popravljati, da ne bo še huje :(
Mislim, da je boljše, če najdeš sopomenske besede, da se v ciklu ne ponavljajo (razen če je to namen ;).
Titlica (za katero se ne morem znebiti vsebine vseh pesmi) je imenitna, tale srebrna v titlici deluje tudi kot luna, ne le srebrnolasa ali posrebrenja od svetlobe ... Čestitke,
Ana
Poslano:
20. 10. 2014 ob 21:54
Spremenjeno:
20. 10. 2014 ob 21:55
Hvala, Ana,
tudi meni ta titlica deluje večpomensko. V bistvu je bila to tvoja ideja, ki mi je dala možnost, da sem cikel nadgradila s titlico, res sem je vesela.
Tudi glede cikla in sopomenk se strinjam. Zato te prosim, če popraviš v tej podčrtanki:
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/95777/ob_robu
Ob robu
ko strasti odigrajo
sklepni akord
za črno zaveso
požiraš tišino
z ustnic si zgrizeš
ostanke nasmeha
ob prvem svitu
pometaš
odrineš se daleč
za rob čistine
Vsaj moje mnenje je, da ta popravek pesmi ne škodi,
manj primerno bi bilo, če bi popravljala tu:
Kuhaš samo zase
na pogorišču
zacvetiš v živo rano
besede goltaš
zabadaš jih v požiralnik
sredi ničesar
iščeš zavetje
odmisliš bolečino
vetru ne dovoliš
da podivja v vihar
Tu goltanje mora ostati, ker prav ta beseda, da pesmi pravi pomen.
Imam prav? Kaj misliš, Ana?
Hvala!
Lp, Lea
P.S: saj lahko v naslednjih dneh objavim cikel v celoti? Želim si ga imeti na enem mestu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!