Senčica
Pa saj ni tako, mi šepne na uho
in pokaže na hiško.
Okna ima, vidiš?
In nobenih vrat -
v njih živijo sinice,
pa tudi kak vrabček
prileti mimo, da jim ni
dolgčas.
Nobenih vrat ni, vidiš?
In polkna so zmeraj odprta,
da lahko svetijo skupaj
z luno in zvezdami,
ko je temno in pridejo
medvedi.
Medvedi so tiho,
čisto tiho, ko pridejo.
Niti lista ne zganejo,
pokukajo skozi okna,
zabrundajo svojo uspavanko
in potem po prstih
izginejo v gozd.
Zjutraj pride nebo.
Modro je in veliko.
Sinice ga imajo rade,
ker jih nikoli ne okara,
ko letijo previsoko.
Poglej!
Saj vidiš, kako letijo, kajne?
Kako rišejo črte
in žgečkajo oblake …
No, tako je.
Besede ne znajo teči,
kot si rekla ti.
Hiške znajo.
Hiške tečejo skozi besede.
Hvala ti za tole Lepoto...polepšala mi je večer...
:) Majda
Ni za kaj ... z Lepotami je pač tako, da ti vsake toliko nekaj prišepnejo na uho ... ;)
lep večer še naprej,
MSenca
Ljubka in zanimiva in poetična. Res potrebuje ob koncu še prvoosebni pripis?
Lp, Ana
verjetno ni nujen ... bil je le mišljen kot zaokrožitev ;)
Lp, MSenca
Meni se zdi, da je zelo lepa zaokrožitev Hiške tečejo skozi besede., govorica ki povzema občutja in videno in jih prepleta v posebne zapredke, kot to znajo otroci in pesniki. Misli, ki tečejo znotraj, hiške in njeni prebivalci, ki se ogledujejo v njih, (pre)tečejo v besede, če je na drugi strani pravi poslušalec (bralec) ...
Čestitke, Ana
Ana, hvala :)
lp, MSenca
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
- 17. 10. 2014 ob 19:14
- Prebrano 714 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 420.1
- Število ocen: 13