Možda ćemo biti rastvoreni
na stolu za seciranje uspomena
skalpel će brutalno zarezati
u naša mesa izblijedjela
frekvencijskim opsegom
ultra kratkih valova
u moru praznine
otpor prema van će popustiti
pod naletom jata grabežljivih ptica
što su nam kljucale vjeru
u misteriju narodnog junaka
i onda
kad je bila pauza između dvije isporuke
djeteta
između dva rata
bijelih protiv crvenih zrnaca
a ti si me mazila
vrškom nježnih prstiju
dražila
držala
klela
da ne odustanem od samoodržanja
od samoobmana
možda ćemo biti glavna vijest
tvoj jezik i moja prsa
udarna igla
za novu savjest svijeta
a možda ćemo samo
voditi ljubav do besvijesti
ovo bih zadnje
svakako
volio najviše
(neka i to uđe
molim lijepo
u Zapisnik o Pjesnicima).
Vrsno pjesničko djelo !
Hvala majstore !
lp, Duško
urednica
Poslano:
16. 10. 2014 ob 20:58
Spremenjeno:
16. 10. 2014 ob 20:58
Že samo prva kitica pesmi se mi zdi sporočilna, tudi če se pesem ne bi nadaljevala. In se, proti pričakovanjem se tudi zaključi, kar ji daje svojevrsten čar. Domiselna metaforičnost secirnice in zapisnika, iz katerega naj bo razbrati vsaj / tudi utripanje ljubezni. Čestitke, Ana
Hvala draga Ana !
lp s Jadrana,
Duško
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Duško Babić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!