abrahamova zalega
je znesla jajca v najino gnezdo
zavijem te kot debelo luno
v krvavo vato jeklenih oblakov
na robu pesmi
modre perunike
zamejijo verze
pogoltnil se bom
z grenkim čajem
vitice srobota
grabijo po meni
ko se skotalim vate
goltam semena kristavca
megli se pogled
prižgem radio
rad ga poslušam
gumb potenciometra
se neskončno
vrrrrti
med tankimi prsti otroške
roke
kratki
valovi
srednji valovi
dolgi
valovi siva substanca
utišal sem moški glas napovedovalca
šipe
se drobijo
krhke kosti
zabelil bom dan
kot ajdove žgance
prebavljam misli
ovijam se v trebušno mreno
zarinem se ti med rebra
nepreštevna kot zvezde
na srednje zapečen zrezek
bljuvam prebavne sokove
naj se vidi
kdaj sem dvignil roko nad
sina in brata očeta in mater
žgem to prekleto prst
Ni znaka za globok poklon :)
Abrahamova zalega, je načrtovano? podtaknjeno? seme in kristavec - je pomirjevalo ali strup?, vse je odvisno od zornega kota in sprejete količine v telo / posodo ... razgrajanje se zdi kot delitev celic v krepko in maščevalno bitje, ki se (še) ne zaveda, da se ob visokih frekvencah lonček razbije;) Seveda jih obstaja še dosti, interpretacij, me prav zanima, kakšnih.
Čestitke k breznovski pesmi,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!