http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/98782/napustena_djeca
ZAPUŠČENI OTROCI
Moji angeli nimajo kril
po zemlji korakajo
iskaje kos neba.
Brez nasmeha v očesu
zarisanega na usticah
se pomečkani rinejo v dan.
...
Moji angeli nimajo kril
nebogljence ovija
prah zavrženih,
le solza v očesu ženske,
ki gleda prizor
pordeči siv dan.
...
Moji angeli nimajo kril
ne dišijo po beli kavi,
so le ovira
zloščenim razgledom
le bledica jutra
ki kliče dan.
iščoč kos (košček?) neba
(sem ravno sredi nečesa, samo na hitro ...) lp, Ana
hvala još jednom tebi na trudu i izuzetnom prepjevu i Ani na brižnosti, još samo da vidiš drugi red zadnje kitice... ''ne dišijo po beli kavi'' ja sam mislila na njihov dan ... jutro... ''na bijelu kavu ne miriše''... ako sam u pravu trebalo bi biti ''ne diši po beli kavi''
lp
Ljubi
Ana, Ljubica sem upošteval vajine pripombe. Mogoče bo potreben še kak popravek.
Lp, Marko
ZAPUŠČENI OTROCI
Moji angeli nimajo kril
po zemlji korakajo
iščoč košček neba.
Brez nasmeha v očesu
zarisanega na ustnicah
se pomečkani rinejo v dan.
...
Moji angeli nimajo kril
nebogljence ovija
prah zavrženih,
le solza v očesu ženske,
ki gleda prizor
pordeči siv dan.
...
Moji angeli nimajo kril
ne diši po beli kavi,
so le ovira
zloščenim razgledom
le bledica jutra
ki kliče dan.
hvala ti... nadam se da ću jednom čuti kako je čitaš...
lp
Ljubi
Ljubica, verjamem, da bo kakšna prilika, da bova skupaj zadonela ; )
Drugače pa sem se ob tej pesmi spomnil na neko zapuščen dete, ki je nekaj mesecev preživelo v naši družini in pesem, ko smo ga izgubili (zaradi neurejenih meddržavnih zakonov): http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/30302/nasmehi_pokopani
Lp, Marko : )
Poslano:
25. 10. 2014 ob 09:26
Spremenjeno:
31. 10. 2014 ob 15:42
ZAPUŠČENI OTROCI (DRUGI DEL)
Danes moji angeli plešejo
na robu med včeraj in jutri
oblečeni v podarjene suknje,
debele laži.
Velike oči obarvane z upanjem
prisluškujejo v noč, verjamejo podobam iz sanj,
ko neka nežna in tiha roka
zvrtinči zrak nad trepalnicami.
Danes moji angeli plešejo
v senci pod svodom
v strahu zapetih nasmehov,
v želji, da jim modra vila obarva sen.
Danes so moji angeli
dvignili roke visoko nad poglede,
objeli nebo in utonili v tišino
prisluškujoč korakom jutra.
SOPARA ŽIVLJENJA
z rokami zakriva svetlobo
kot da želi ujeti dih poletne pripeke
kaplje znoja polzijo vzdolž zaliscev
medtem se noge utrujeno pozibavajo obešene z mostu
reka blodi s svojim tokom
božajoč bregove
vrbe se ogledujejo v modrozelenem ogledalu ...
tu pa tam kakšna muha zdolgočaseno zabrenči na dosegu roke
oprezajoč po primernem mestu za pristanek
golobje skriti v senci pod mostom
iščejo zavetje da spočijejo sivino prelomljenih kril
in vse je nekako upočasnjeno
tiho
sanjavo
odločitev da se pobegne
ali ima smisel
odlagati neizogibnost
z odstranitvijo še ene možnosti
kaplje znoja polzijo vzdolž vratu
upogljiv za obešanje
za poljube vročih ustnic žene
ljubice
za objeme prijateljev
matere
reka molči
dan leno zeva
ko odpira okna prihajajoči noči
in vse je nekako predvidljivo
izguba zavesti v kaplji znoja polzi vzdolž določenega dne
hvalaaaa... ja volim ovu pjesmu... razveselio si me...
lp Ljubi
Me veseli : ) Prevod "Sparine" je bil že dlje časa založen med papirjem.
Lp, Marko : )
:-) ... uvijek iznenadi...
Ja, presenečenj je res kar nekaj ; ) Lp, Marko
ugodno i nacrta osmijeh na licu... a to je smisao koraka... veliki osmijeh tebi Marko
Kaj je lepšega kot nasmeh : ) Vse dobro tudi tebi, Ljubica : )
Poslano:
29. 10. 2014 ob 14:53
Spremenjeno:
02. 11. 2014 ob 22:24
Izvirnik:
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/99373/ispod_osita
POD PREPONO
Strmim v prazno
nekje vmes
čutim luknjo
širi se v predelu pod prepono
praznina
potreba da bi pojedla največjo čokolado
pomanjkanje poguma
priznati
resnico
da nisem dovolj močna
da raztrgam napisano
na koščku karirastega papirja
življenje v kockah
igram se ristanc
vržem kamenček
ena
dva
tri
razkorak
in tako po vrsti
življenje
na karirastem papirju
raztrgan ovitek čokolade
in praznina
nekje pod prepono
Marko.... hvalllllaaaaa..... komaj čakam da ju prebereš... :-)
lp
in zagrljaj
Ljubi
Ljubica, jaz bi pa raje prisluhnil tvojim originalom : )
Vračam objem in pozdrav, Marko : )
KAZALCI JOČEJO
Želiš, da ti govorim verze
ti, ki z verzi oblačiš goloto.
Smehljaš se
tako zavaljen v svoje misli,
da ne opaziš solz, ki polzijo vzdolž kazalcev.
Korakam nema
nocoj ne morem obleči besed,
prosim te,
nikar,
nocoj nikar ne išči ženske.
Pusti, da glasba ujame čas,
pusti
tišini, da igra.
Slišiš?
Kazalci jočejo.
hvalaaaaaaaaa...mogu li je upotrijebiti za čitanje ako bude prilika u Sloveniji...:-)
ZAGRLJAJ TEBI
Ljubica, seveda lahko : ) Če bom v bližini se pa pridružim : )
Vračam objem : )
u subotu smo u Rušama na pjesničkoj Novoj godini... dolaziš li?
Komentiranje je zaprto!