nekoč bom pozabila
mimobežna jutra -
usedline večerov
in tudi
cepetanje duše
razpete med vonje ljubimcev
stopinje v jeseni
izpuščajo odmeve korakov
(roji metuljev spijo
z njih kapljajo barve)
hrustljavost zadnjega krajca
se pričenja odlepljati s čutnic mojega jezika
in
kamnita plesalka bo samo še to
kar o njej šepetajo otroci
z modro modro žogo in srečnimi očmi
nekoč bom prepognjena vase molčala
poslušala navznoter
ali še vzdrhti duh
ko te čas spremeni v papir
Pesem mi je zelo všeč, le na začetku se mi zdi preobložena (poskusi prvo in četrto kitico skrajšano, natančno povedati).
Lp, Ana
Hvala, Ana. Poskušam prečistiti ... Je bolje tako? Saj si pod 4. kitico mislila kitico o metuljih? Se sprašujem, ali je sploh potrebna .. Prosim, mnenje. :)
porumenelost
nekoč bom pozabila
vse prevratništvo juter -
usedlino lačnih večerov
in tudi
cepetanje duše
razpete med vonje ljubimcev
stopinje zasajene v jesen
bodo iz objema izpustile odmeve
hlastajočih korakov
(na krilih metuljev že davno spijo
barve skoraj sončnih dni)
hrustljavost zadnjega krajca
se pričenja odlepljati s čutnic mojega jezika
in
kamnita plesalka bo samo še to
kar o njej šepetajo otroci
z modro modro žogo in srečnimi očmi
nekoč bom prepognjena vase molčala
poslušala navznoter
ali še vzdrhti duh
ko te čas spremeni v papir
Pozdravljena, mucamaca, v bistvu se mislila bolj tisto o zasanjani jeseni ... konec pesmi se mi zdi fenomenalno dober (pravzaprav od hrustljavosti dalje). Jaz bi jo še bolj oklestila:
nekoč bom pozabila mimobežna jutra
z usedlinami večerov
pa
jesenske stopinje
ki izpuščajo odmeve korakov
Kaj meniš? Lp, Ana
Morda tako ...
nekoč bom pozabila
mimobežna jutra -
usedline večerov
in tudi
cepetanje duše
razpete med vonje ljubimcev
stopinje v jeseni
izpuščajo odmeve korakov
(roji metuljev spijo
z njih kapljajo barve)
...
Ja, veliko boljše!
Lp, Ana
Pesem o izginjanju, ki pušča sledi. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!