Pesnik, poznat po neverovatnom broju objavljenih zbirki pesama, poželeo je da predahne od svakodnevnog rituala pisanja. Legao je, bacio pogled na tačkicu kraj prozora i bivao sve mirniji. Tačkica je, takođe, izgledala ravnodušna, bez opisa ličnog postojanja. To je trajalo do ponoći kada se uspavao. Nije ni osetio kako mu ruka prilazi tački, dodiruje je i izgrađuje nadzvučni haiku
Všeč mi je ta anekdotična pesem, v kateri se skriva želja po drugačnosti, prelamljanju z vajenim početjem ... ki pa se odvija tudi čisto samodejno. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marina Adamović
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!