VIDEL SEM BELO DREVO

1.
olesenela stebla silijo navzdol: skozi zaplate
rje, skozi trupla turbin. globoko spodaj spijo
okli ovnov, ebenovinasti večeri brez žaluzij,
prosojne veke krivde in sramu: debela plast
razočaranih usedlin, žalost ohromelih čapelj
in vriskajoči mnogokotniki peklenskih kislin.

2.
videl sem bela krila angelov in videl sem
kupe pasjih iztrebkov ter steklen bršljan;
videl sem nosljajoče starce in ušesa brez
melodij: onkraj sedanjosti sem videl legla
kačonov, ki v mrzlih vesoljskih vdolbinah
snujejo nov svet, novo transverzalo niča.

3.
pod pragovi cvetijo zlohotne rastline, pod
baržunastimi ustnicami so krvoločni zobje
in na dolgih, tankih pletilkah je nanizana
pajčevina sveta. a med solzami svetlobe
plava črn mastodont, visokooktansko zlo,
neizgovorljivo gonilo sprenevedanja: bog.

4.
slišal sem mrmranje slepega odiseja in jok
siren; slišal sem mojstre zveličanja in verze
iz njihovih pesmaric: kosmate besede brez
nežnosti, mesnate ličinke brezmejne lakote
na splavu meduze! slišal sem ščebet lahkih
ptic med rjuhami samote in tiho pesem trav.

5.
v toplem polmraku spijo sramežljive zvezde,
v uhljih poskočnih zajcev se skrivajo vesela
medeninasta jutra in odrasli dečki si v utah
iz marcipana izmenjujejo poskočne frnikule:
prepasani z ugašajočo mavrico, ki postaja z
vsako kretnjo olesenelih rok bolj dragocena.

6.
videl sem belo drevo in na njem harmoniko iz
živega testa. zalotil sem golobrade mladce med
prekupčevanjem s poživili in videl sem barikado
iz zlatih trobent: v vsakem ustniku so samotarile
znanilke odpuščanja (podobne starkam s črnimi
prsti), izgnane iz labirintov opeharjenega srca.

Dani Bedrač

Ana Porenta

urednica

Poslano:
02. 09. 2014 ob 19:48
Spremenjeno:
02. 09. 2014 ob 19:48

Apokaliptična, komaj znana pokrajina, kot bi videc prihajal še spred našega štetja in se krepko zagledal v prihodnost ...  labirinti s prividi beline, iz katerih vznikajo neznane prikazni, zgodovina in tudi povsem zdajšnje navadne stvari ... hrepenenje, ki ne zamre, čeprav je na koncu videti pokončano. Vidim, da snuješ spet nove pomensko oblikovne in tudi vsebinsko nekako resnejše pesmi. Mogoče pa je, da se motim ;) To, kar vidi, je odvisno od vidca.

Čestitke,

Ana

Zastavica

Dani Bedrač

Poslano:
03. 09. 2014 ob 06:20

ne motiš se, ana.

po slabem letu dni me je spet prijelo pisati.

hvala za lepe misli.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Dani Bedrač
Napisal/a: Dani Bedrač

Pesmi

  • 31. 08. 2014 ob 11:11
  • Prebrano 866 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 705.42
  • Število ocen: 18

Zastavica