u tren
zadrhti nebo
vjetrom nošena
juri
zavjesa kapi
u nepreglednom slapu
olovno oko
nemirnog mora
guši
krik galeba
razlomljen
lepet krila
fijuče daljinama
blizina
hladnoćom
proždire osmijeh
zamršena mreža
grabi
otkos milosti
pogled priziva
dok osti traže
zavežljaj smilja
Nevihta, zapisana s kratkimi, jasnimi verzi, kot bliski čez nebo - ritem pesmi in sama atmosfera se lepo prekrivata, čestitke,
Ana
HVALA ANA... eto tek danas vidjeh... raduje me da ti je všeč...:-)
ps
nadam se da se vidimo u subotu...
lp
Ljubi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ljubica Ribić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!