Vedno sem bila blizu.
Kot si želel.
Bila sem
sveža, zlikana srajca,
topla juha v opoldanskem času,
odtis na kozarcu piva
tako prosojen,
da ga nisi niti opazil,
tako domač,
da si pazabil njegovo pripadnost.
Bila sem blizu,
a ne dovolj.
Ni me bilo v rosi,
ki se ti je vpila v kožo,
ko si travniški roži odtrgal cvet
(moja vaza je ostala prazna).
Ne v kamnu,
ki si ga brcnil čez stopnice,
ko si odhajal iz Klinetove
z vonjem njenega objema
za ovratnikom.
Če bi bila,
bi se spotaknil obme
in preusmeril pogled.
Slepo bi mu sledil.
Bila sem
dovolj blizu,
da sem te prebrala
in dovolj daleč,
da sem ostala jaz,
ko sem zaprla platnice.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!