Prevod dela: VEŽITE SE, POLIJEĆEMO
Avtor izvirnika: Duško Babić
Pot v Vesolje
se začne z ženinim poljubom
astronavta
na hišnem pragu
in z besedami:
kmalu se vrni
in dragi, prinesi mi kamen
kot cvet
izklesan s trdo roko nebes
ki ga v soseščini našega sveta
nima
nihče
Potem ko mu okrog vratu
zaveže srečni šal
prepojen z vonjem
svojih las
se on napoti
k lansirni rampi
da na glavo skafander
vstopi v plovilo
čuti kako se mu spreminja
doživljanje časa
s potisno silo ki ga dviga
nad Zemljo
ter se znajde izgubljen
prav tam kjer sem tudi sam
v gozdu zvezd
v prvobitnem srcu
v srcu Boga.
Hvala dragi prijatelju, izvrstan prepjev, dužnik sam tvoj :)
lp s Jadrana,
Duško
zbudil si mi neskončno željo po takem kamnu, jaz bi ga tudi imel, jaz ga moram imeti. hočem ga, daj mi ga.
Poslano:
26. 08. 2014 ob 04:53
Spremenjeno:
27. 08. 2014 ob 22:43
Zaradi tehničnih težav (pri vzletu) šele sedaj pripenjam povezavo na izvirnik:
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/97266/vezite_se_polijecemo
Duško, ni zakaj : ) Dovoljenje za prevajanje je dovolj ; )))
Srečo, astronavt se še ni vrnil s poleta in vprašanje je kdaj se bo. In če najde takšen kamen, komu ga bo raje dal: tebi ali svoji ženi? : )))
Lp, Marko : )
urednica
Poslano:
26. 08. 2014 ob 21:05
Spremenjeno:
27. 08. 2014 ob 22:44
dober prevod, Marko!
potrebni popravki:
prepojen z vonjem
njenih las>>>-svojih las!
(ona mu zaveže okoli vratu ta šal z vonjem svojih las in ne z vonjem njenih las (recimo sosedinih ;)
čuti kako se mu menja >>> spreminja
doživljanje časa
LP, L
Hvala, Lidija za sokolje oko : )
Prvo sem čisto spregledal, drugo pa pozabil popraviti.
Lp, Marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!