kakor vrba
Razpočena od pitja sveta,
se obešam vanj v dvoje,
v utrujenost od borbe z vetrovi,
vlečenja korenin za seboj,
v skrito željo redkih brstov,
ki še znajo vzkliti na kak topel dan,
da vzcveti mačica na meni
in jo najde mehka roka
za svojo srečo,
za moj mir
v dlani,
ki ljubkuje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 29. 07. 2014 ob 10:33
- Prebrano 629 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 514.9
- Število ocen: 16
