Brezžično
Žica, po kateri nebo
poje vame,
je prekinjena.
Brez nje lovim le zloge,
nočejo se sprijeti.
Zvečer
tvoje zdravilne dlani,
pišejo po meni
polovinke,
komorna zasedba zaigra,
konča s celinko v fortissimu.
Vzdihi med pavzami
lovijo note,
spletejo iz jih nov stik,
besede spet drsijo
zrasle so jim roke
za objem.
Ha, ha, to pa je res lepo ... kar objela bi te :))
Super. Čestitam!
lp Ida
Hvala, Ida :)
Z univerzumom se lahko povežemo na več načinov :)
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 28. 07. 2014 ob 15:55
- Prebrano 720 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 273.86
- Število ocen: 11