Van Morrison poje o sončnih zahodih,
jaz prekladam tri pipe.
Iščem modrost, modrost pa medtem
izbira druge ekipe.
Gnjat rodne dežele oberem kar z roko,
kaj bi mazal pribor!
Živim s preužitki, ki sem jih prislužil,
kot vedno, konstantno nor.

Zaplezal si se, mi pravijo čudni
prelomljeni mimoidoči.
V atriju spodaj kadijo zvečer,
še raje pa pozno ponoči.
Ne vem, kaj je bolje: biti El Niño
ali El Masturbatór
ali morda ostati po starem,
kot vedno, konstantno nor.

Kaj praviš, Neil Young, kako bi začel?
Z Les Paulom mi gre na otročje.
Tu, kjer živim, ni obešenih duš,
košaric, ki skriva jih ločje,
zgolj mrak, ki zahteva, da dvignem rolo,
položim odčepnik v utor
in rečem: še dobro, da sem, kakor sem,
kot vedno, konstantno nor.

Človek, ne jezi se! Človek, miruj!
Človek, Monopoly igraj!
Glej, človek! Hej, človek! ... Človeško meso,
ki zgnije na vekomaj,
se danes odpravlja na pozen sprehod,
potem pa nazaj v sladek zapor
med črke, ki gledajo ga, kakršen je,
se pravi: konstantno nor.

Matej Krajnc