Obljubila sem ti pesem, večerjo
ob soju tlečih zvezd
in ples,
o, ja, tudi ples
najinih izrojenih, porazgubljenih,
pogreznjenih in komaj rojenih senc
med kolobarji na gladini jezerc, skritih
za pahljačami usločenega podrastja;
obljubila sem ti le pesem, večerjo in ples,
pesjan,
nikar se ne dviguj na zadnje tačke. Proč,
proč od gumbov moje dopetače!
Obljubila sem ti … mir, če ti rečem! Nocoj me ne boš
tako zlahka spraskal od znotraj, ne,
nocoj ne boš; potrojila sem mreže
na oknih mojih por in ne, pesjan, tako podivjan
mi ne boš več zdirjal ven,
da si z nasršenih dlak streseš vse, kar si
spotoma pobral s pokončnih vrtnic
iz dušičinih sanj, vse tisto, kar si
ulovil na moji jasi z neštetimi pritoki v zatonskem
škrlatu, kar si z repom pometel s previsov
nad breznom, v katerem sva si
štela utripe vsakič, ko sva po(l)dvomila v žive
žile najinih lavotokov, krvotokov, voodoo-
tokov … ne, nocoj mi ne boš ušel, pesjan,
ne bom znova stekla za tabo
in vsa zapenjena zaman vpila:
ne sili me ven, pesjan! ne stresaj se
čez pločnike na poti do odprtih
galerij,nazaj! nikar čez travnike
okoli hramov demokracije, prekrite tržnice,
molilnice, vrni se, brž nazaj k moji goloti! Prostor.
Proostooor, mir hočem. Mir, če ti rečem!
Obljubila sem ti le pesem,
večerjo z zobotrebci v krvavicah in ples
s kolobarjenjem na gladini voodoo-
odpornih, viskoznih, tisočerih neulovljivih senc
za usločenimi pahljačami votlega podrastja.
In nič več! Šššššššš, slišiš!?
Najina pesem. Proč od gumbov moje dopetače!
Le zavrtiva se v drugo smer, še malo,
še malo se bova penila, potem pa bom zbrisala
zdrgnila do čistega puha tvoj silvatični gobec, tačke
in si umila roke,
še preden se konča pesem, ki ne gre, ne,
zagotovo ne bo šla v klasični okvir na tisti steni
oddaljenega svita.
Poslano:
25. 07. 2014 ob 17:33
Spremenjeno:
25. 07. 2014 ob 18:19
Pesem z veliko energije, ki nosi in kriči. Bravo!
Lp,
Vesna.
urednica
Poslano:
25. 07. 2014 ob 17:56
Spremenjeno:
25. 07. 2014 ob 22:29
Ja, bravo.
drobni popravčki:
1) pogreznjenih in ((tik)) rojenih senc >> komaj rojenih? skoraj rojenih? pravkar rojenih?
2) da si s nasršenih dlak streseš vse, >> da si z nasršenih dlak streseš vse,
3) ne bom za tabo znova stekla >> ne bom znova stekla za tabo
4) iz dušicinih sanj >> dušičinih
Ena izmed izredno močnih pesmi portala ... Taka, ki kliče, kriči in je subjekt sama po sebi, hkrati pa tudi močno orožje avtorice ...
Poslano:
25. 07. 2014 ob 18:27
Spremenjeno:
25. 07. 2014 ob 18:29
Hvala, Vesna, jap, kar glasna je tudi znotraj; nič mi ne pomagajo zamaški ;-))
Juuupi, Lidija, pričakovala sem veliko več slovničnih napak pri tej pesmi :-))))), hvaaala!
Lp, Dada
Poslano:
26. 07. 2014 ob 10:37
Spremenjeno:
26. 07. 2014 ob 11:28
Kakšna moč je v tej pesmi! Ko bi jo lahko po kapljicam dali vsem ženskam v oči!
čestitke! :)
lp
I.
Poslano:
26. 07. 2014 ob 11:41
Spremenjeno:
26. 07. 2014 ob 14:06
Hvala, Pi. Energija, kakršnakoli že, je preprosto navadna pocestnica, ki se ne pusti ustaviti na nobeni meji; vsakogar se dotakne na svojstven način ... hja, takšna je pač ;-))
Lp, Dada
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!