Ne znam ljubavi
da li sam te mogao
voljeti više
pjesnici su čudaci
obezboženi po prirodi
pa im nemoj suditi
eto
i ja sam više čempres
no čovjek
zaboden krvlju
u ovu kožnatu zemlju
stojim i svjedočim
propadanju zvijezda
kroz nebesko sito
volio sam te u samoći
zaboravljen od sviju
ali nježno
možda i odveć nježno
ljubeć' te protiv vremena
i protiv ljudi
a tako se ne ljubi
i ne znam da li sam te
mogao voljeti više
jer i sad pišem
protiv svijeta
i volim te
da
volim te
protiv svega
i protiv
sebe.
Ljubezenska pesem brez trohice patetike, sama esencialna prvobitnost in iskrenost. Kako drugače bi bilo bogoče tako ljubiti tudi proti lastni volji?
Čestitke.
Lp, lidija
Istina, kad ljubimo sami smo na svijetu :)
hvala
lp, Duško
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Duško Babić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!