Sem direktor

v pisarni cirkuške arene

s polnimi predali delovnih viz virtuozov.

Sem klovnesa

v prevelikih čevljih za telo,

a ravno pravšnjih za ego,

čeprav se kar naprej spotika.

Sem akrobatka

na fosilih besed razpetih nad temo spodaj,

brez varovalne mreže.

In sem divja mačka,

ki vedno pristane na nogah.

Pokanje lastnega biča

me poriva skozi ognjen obroč.

Sem konj,

ki dirja v krogu

z lastno senco na hrbtu,

ki dela prevale.

Sem polna tribuna cirkuške arene.

In ploskam klovnesi

in zadržujem sapo za akrobatko

in sočustvujem z divjo mačko

in dirjam s konjem in lovim lastno senco.

V rokah držim šopek cvetja

za  direktorja.

Evelina