Na dnu izpitih čaš
se porajajo vprašanja
lahko jih spregledaš
lahko se jim nasmejiš
ker so tako vsakdanja

obrnem se k njemu
se k tebi

je vsak tak trenutek ukraden
boli

zelo preprosto
a nemogoče se zdi
še en tak večer
ki v osamljeno noč spolzi

in leto gre h kraju
leto
ki ni ničesar
prineslo za naju

zaspim
pokrita z njegovo róko
in sanjam tebe
sanjam globoko
na soncu imaš
vse preveč modre oči
nevaren si mi
med vama se tanjšam v senco
slabe vesti
vajin dotik me reže na pol
žgejo vajine dlani
tako se ne da
niti živeti
niti umreti
samo igračka sem
ne potrgajta mi rok in nog
vidva velika otroka
kdo ve kateri bog
me je postavil med vaju
kdo ve čigava roka

še enkrat bom malce stopila
v prepovedano cono
obdrži trenutek tudi zame
saj se bom vse prekmalu vrnila
v še en mehkobno siv dan

na drugo stran

Aleksandra Kocmut - Kerstin