Bilo je leta 1985 in na našem koncu je izšla ciklostilna zbirka Premiki (Andrej Perhaj, Slobodan Djujić in jaz), kot priloga zdaj ne več izhajajočih Krpanovih novic, in na zadnji strani je tale moja:

"Napisala bom pesem:

prst

na

krivini

pekoče

domišljije."

Da vas malo ohrabrim ;)

Napisano leta 1972:

Slovo

V urah večernih
v parku tam,
v meglah neizmernih,
v soju luči

dve postavi
na mokri travi
sta se poslovili
od strasti.

Dve senci
sta končali vse.
Sta poljubili se
in se razšli.

Jesen je bila.
Z mokrih vej platan
po dežju kaplja
na tla tu pa tam.

No, pa prenašam SRČEK še sem in kmalu dodam še kaj:

Srček (3. 4. 1980)

Srček neumorno

prav vsak dan nabije

vame tisoč žebljev -

neprestano bije.

In ko se znoči,

srček ne gre spat.

Svoje delo opravlja,

bije: tita-tat.

V ptičji krmilnici je droben ptiček sedel

prav žalosno je meni zapel.

Vprašam ga,

kaj ga boli?

ptiček pa mi takole odgovori,

za lačen želodček mene skrbi

v krmilnici, pa nič za zobat ni.

Stečem k mamici

jo prosim lepo

daj kupiva hrano,

Kaj one jedo?

Hrano za ptice sva kupile

in stresle v krmilnico.

Ptica v zahvalo mi je zapela

in misel srce zasedla.

Napisano pribljižno leta 1980 v osnovni šoli

NE POZABI NA LJUBEZEN (1998)

V imenu tistih solz,
ki jih ne morem potočíti,
ki so ujedle tkivo moje biti,
te prosim:
Ne pozabi na ljubezen.
V imenu sanj,
ki jih ne morem dokončati,
noči, ki jih ne znam prespati,
in upov, ki ne smem jih obdržati,
te prosim:
Ne pozabi na ljubezen.
V imenu svojega srca,
v imenu belih kač
in žal žená,
v imenu morskih deklic
in povodnega moža
te prosim:
ne pozabi na ljubezen.
Na naju dva.

še ena moja iz leta okoli 2000

MARATONCI
počasi se pripravljamo na start
milijon nas je
vsi hočemo zmago
prvo v svojem življenju
prerivamo se za dobro mesto
da poletimo proti cilju
kjer je prostor
samo za enega
ni mi mar če umrem
boril se bom do konca
saj nagrada je mamljiva
ŽIVLJENJE
in potem start
vsi se poženemo
proti cilju
se prerivamo
hodimo eden po drugem
eden čez drugega
ni nam mar žrtev
samo cilj je važen
ni dolg maraton
je pa pomemben

in tako sem pred 51 leti zmagal
sedaj sedim in pišem pesmi
po tistem nisem več
tekel maratona
zame je bil ta dovolj
prvi in edini
in najbolj sladka zmaga
hvala očetu za dober start
in materi ki me je čakala na cilju

uh, kako dolgo je že od tega, ko sem napisal tole:

http://www.preseren.net/slo/3_poezije/01_sem_upal.asp

;) moral bi reči: prepisal.

ah, kje pa ... ne bo držalo.