urednica
Poslano:
04. 02. 2012 ob 21:34
Spremenjeno:
04. 02. 2012 ob 21:35
Obrazložitev uredništva ob izbiri:
Pesem Nanook avtorice Mateje J. Hočevar lahko razumemo kot metaforo demonskega, nagonskega, a občutljivega, preračunljivega in pretanjenega. V pesmi je lirični ženski subjekt v surovosti objektivnega živ, ker se je prekalil in navadil gledati skoz okna kot gospodar gnezda. Luči, čaja, okna, hijacinte. Statičnost ujetosti v arktično modro zelenino podčrtujejo mimohodi. Sprehajajoče žepne ure s pokrovčki, ki odtiktakajo ob njej svoj čas ob mrzlem čaju. Pesem lahko transformiramo v scenarij, pravzaprav je zgodba, ki jo izrisuje, kot bi gledali film s severnega morja, podložen z zavijanjem vetra. Pesnica se zanimivo poigrava z besedami, išče izvirne besedne zveze, s katerimi izraža osamo na meji znosnega, kot zasledovana žepna ura, porogljivo stopanje na senco. Mimobežnost, ki se nikoli ne prevesi v pravo bližino. Zvestoba do same sebe je edino, kar varuje njeno duhovno luč. Hkrati pa avtorica ponudi tudi možnost drznejše interpretacije, v kateri vidimo junakinjo kot gospodarico ne le svojega hladnega sveta, temveč tudi svojega moškega. Metafore malopridna deklina, ženski demon, iz usmiljenja zvest, ter porogljivost v obnašanju protagonistke, vse to da slutiti močno žensko, »na kateri svet stoji«; kajti tudi če je čaj že mrzel, je njena sapa še vedno topla.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mateja J.Hočevar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!