NANOOK


Arktična bohotnost hvalnic
pozdravlja sveže hijacinte
ob mrzlem morju.

Malopridna deklina
predrzno pred vetrom
zavaruje luč.
Ujame zasledovano
žepno uro s pokrovčkom.
Nalije mrzel čaj.
Dahne toplo sapo
na razgledno okno
in porogljivo pohodi senco.

Ženski demon gradi gnezdo.
Iz usmiljenja zvest
svojemu gospodarju.


Mateja J.Hočevar

Ana Porenta

urednica

Poslano:
04. 02. 2012 ob 21:34
Spremenjeno:
04. 02. 2012 ob 21:35

Obrazložitev uredništva ob izbiri:

 

Pesem Nanook avtorice Mateje J. Hočevar 
lahko razumemo kot metaforo demonskega, 
nagonskega, a občutljivega, preračunljivega 
in pretanjenega. V pesmi je lirični ženski 
subjekt v surovosti objektivnega živ, 
ker se je prekalil in navadil gledati 
skoz okna kot gospodar gnezda. 
Luči, čaja, okna, hijacinte. Statičnost 
ujetosti v arktično modro zelenino
 podčrtujejo mimohodi. Sprehajajoče 
žepne ure s pokrovčki, ki odtiktakajo ob
 njej svoj čas ob mrzlem čaju. Pesem lahko 
transformiramo v scenarij, pravzaprav
 je zgodba, ki jo izrisuje, kot bi gledali film 
s severnega morja, podložen z
 zavijanjem vetra. Pesnica se zanimivo poigrava z besedami, išče izvirne besedne
 zveze, s katerimi izraža osamo na meji znosnega, kot zasledovana žepna ura,
 porogljivo stopanje na senco. Mimobežnost, ki se nikoli ne prevesi v pravo
 bližino. Zvestoba do same sebe je edino, kar varuje njeno duhovno luč. Hkrati
 pa avtorica ponudi tudi možnost drznejše interpretacije, v kateri vidimo
 junakinjo kot gospodarico ne le svojega hladnega sveta, temveč tudi svojega
 moškega. Metafore malopridna deklina, ženski demon, iz usmiljenja zvest, ter
 porogljivost v obnašanju protagonistke, vse to da slutiti močno žensko, »na
 kateri svet stoji«; kajti tudi če je čaj že mrzel, je njena sapa še vedno
 topla. 

 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Mateja J.Hočevar
Napisal/a: Mateja J.Hočevar

Pesmi

  • 04. 09. 2008 ob 18:36
  • Prebrano 75204 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 212
  • Število ocen: 9

Zastavica