Ura, dan, mesec.
Kdo ve kdaj bo konec ?
Konec temu času,
konec življenju,
temu večnemu trpljenju
Sprehajaš se po ulici polni ljudi.
Toda niti eden te ne pogleda v oči,
nobeden ti nasmeh ne podari,
nikogar ne zanima kdo si.
Vsi samo hitijo z mračnimi obrazi.
Nobeden se ne ustavi,
da videl bi rumeno sonce,
prečudovit cvet ob cesti.
Nihče več ne pozna lepote na tej zemlji,
nihče se ne ustavi, vdihne
se nasmehne in reče:
Kako lep dan!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Gitka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!