Mudi, mudi, mudi se nam živeti,
prav z vsakim korakom moramo hiteti.

Poslani mail, takoj odgovor mora imeti,
novo idejo takoj izvajati je treba začeti.

Storitev biti mora takojšnja,
sicer pač padla bo potrošnja.

Težko vrsto na blagajni je razumeti,
lažje vriniti se je pred koga in kaj zakleti.

In ko vsi moramo v gneči na cesti stati,
le kdo si ti, da ni ti treba čakati?!

Veš, tisti z dvema palicama v roki,
ne gre v hribe in ni ti nalašč napoti,
daj odpri mu vrata, odstopi stol, pridi mu naproti!

Ta z velikim trebuhom, ki bo zdajzdaj stoje omedlela,
pa ni debela, le za bodoče rodove rada bi poskrbela.

In dedek, ki v trgovino prišel je z vrečko drobiža,
revež ni tam za hobi, le vnuku kupil je darov prestiža.

Ah ja… očitno čas prehitel bo humanost,
zmagali pa bosta časovna in materialna vdanost.

Mudi, mudi, mudi se nam živeti,
oprostite, a meni zdi se bolj, da mudi se nam umreti.

zvezdna