Veš, kje je tišina

Veš, kje je ta prostor, kjer žalost zahaja

za sence pretežke, za brezen oboke

in leže nalahno med mrtve otroke,

ki vedno rojevajo v noč se, brez kraja?

 

Morda za zaklon veš, ko mrak me poišče,

še preden pogoltnost temé vase vsrka

vse, kar ni doseglo še končnega mrka

in se še sprehaja pred vhodom grobišča

odvečnih sonetov, ki rim ne poznajo.

 

Vem, bil si že tukaj in ti je poznano

da prazni koraki odmeva ne dajo ...

 

Se spomniš na tisto tišino izbrano,

ki si mi jo pel? Zdaj kosti ropotajo.

Potegni me noter, če tam boš pred mano.

 

 

 

*iz spl. zbirke soneti

 

Lidija Brezavšček - kočijaž

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
18. 10. 2011 ob 00:50

Lidija!

Že vsa pesem....ampak zadnja vrstica pa sploh...presunljivo, ganljivo, lepo....

LN, OP

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
18. 10. 2011 ob 22:52

Hvala, OP!

:)

  To je v bistvu jesenski sonet, ampak tak, ki uporablja samo sive odtenke in blede in mrtve.

  Sem prestavila v rožnato dlan.

  LP, lidija

Zastavica

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
19. 10. 2011 ob 13:38

Lidija, ta sonet je res tak, kot da ga je narisalo oglje...ampak tudi tako lep, da se kar spomniš, kako gorijo oglarske kope...nekje vendar mora biti prostor upanja? Posebno za prostore, ki ga označuje rožnata pentljica...

:) LP, OP

Zastavica

modricvet

Poslano:
19. 10. 2011 ob 18:05

Krasen, le tukaj bi popravila metriko:

ki vedno rojevajo se v noč, brez kraja?

ki vedno rojevajo v noč se, brez kraja?

 

LP, mcv

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
19. 10. 2011 ob 23:19

Ja, res je, na to me je že Kerstin opozorila, sprejemam, do sedaj nisem imela časa, zdaj pa popravljam.

 

Hvala, res je bolje,

 

LP, Lidija

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Rožnata dlan

  • 17. 10. 2011 ob 22:12
  • Prebrano 738 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 494.66
  • Število ocen: 11

Zastavica