PADAM
Trgam pajčevino,
mrežo ustvarjenega.
Režem popkovino
norega hranitelja.
Trgam mu ude,
zarežem v srce.
Nič več ne opleta,
nič več ne nori.
Zdaj tih je in miren,
ne bo več nasilen.
Pletem novo mrežo,
nežno,svileno,
prenese samo mojo težo.
kostina
Napisal/a: kostina
Rožnata dlan
- 13. 10. 2011 ob 21:30
- Prebrano 889 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 163.79
- Število ocen: 7
