Kako kruta je bila tista beseda,

beseda,ki,tako kratka je,

toda v njej veliko bolečin se tre.

Samo tri črke ima,

a v njej se skriva

polno trpljenja in gorja.

Skrbno sem to besedo

skrivala pred teboj,

sama sem jo nosila

v srcu dan za dnem s seboj.

Borila sem proti njej,

verjela,

da z ljubeznijo

jo bom pregnala stran.

Bila je le utopija,

ti,

dan za dnem

si se sušila kakor sliva,

izgubljala si barvo,obliko.

Jaz pa sem te še bolj ljubila.

Prišel je dan,

tisti dan,

ko sem zaslišala tvoj zadnji krik,

za slovo tvoj stisk roke,

ki ni hotel popustiti,

dokler ti srce ni nehalo biti.

Sedaj ti lahko povem moja zlata mami,vzel te je RAK,

to so tiste tri črke,ki ti jih nikoli nisem mogla izreči!

Lagala sem ti,zato te prosim ,odpusti mi!!

mavricnaizi