Ne jokaj bolečina,
si nastopila kot trmoglava,
kot da se te ne da izgnat,
a boš kmalu morala oditi,
zapustiti bolno telo.
Ostal bo le še spomin na rane,
na terapevtske obiske
in dneve brez konca,
ko se je zdelo, kot da čas je obstal,
skupaj s telesom.
Ostali so spomini na druženja,
na punčke, ki so bile naše delo,
ki je bil naš zaščitni znak.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!