Pozdravljeni,
glede na to, da se občasno pojavljajo med pesmimi misli, besede, odlomki ... ki se nas dotikajo kot bralcev, odpiram novo temo, v kateri boste lahko zapisali besede, verze, pregovore, misli itd., ki so se vas ob branju dotaknili in bi jih želeli deliti z nami.
Ne pozabite napisati vira: avtor, knjiga (morda tudi letnica in založba ter stran).
Lep pesniški pozdrav,
Ana
Glede na odziv pa smo tukaj bolj gledalci in poslušalci, v drugi temi, ki jo je odprla Kerstin, pa res samo bralci: http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/87173/dotik_besed
"Where must we go...
we who wonder this Wasteland
in search of our better selves?"
(The First History Man)
from Mad Max Fury Road
Pesem o tem(i), kako in zakaj pišemo pesmi:
Você Abusou, Antônio Carlos in Jocáfi, 1971
Poslano:
07. 01. 2016 ob 13:21
Spremenjeno:
07. 01. 2016 ob 15:32
Poslano:
11. 01. 2016 ob 10:48
Spremenjeno:
11. 01. 2016 ob 10:49
Zame najboljša pesem vseh časov!
Počivaj v miru, Bowie.
Poslano:
12. 01. 2016 ob 15:50
Spremenjeno:
12. 01. 2016 ob 16:19
And there's nothing I can do.
(http://www.azlyrics.com/lyrics/davidbowie/spaceoddity.html)
poklon mojstru!
urednik
Poslano:
22. 01. 2016 ob 21:10
Spremenjeno:
22. 01. 2016 ob 21:15
urednik
Poslano:
29. 01. 2016 ob 09:47
Spremenjeno:
29. 01. 2016 ob 10:22
Ta pesem je zate
Ta pesem je zate,
brezimni. Ki razdražljiv in
bolan od monotonega čakanja na kdovekaj še vedno
tavaš skoz letne čase. In ne pišeš dnevnika. Še nihče
ga ni, ki je kakor ti. Prepuščen si sebi. In nostalgiji
po prihodnosti. Na svoj
lep način boš preživel taborišča
za begunce in slovo od lepih ornamentov v secesijski
arhitekturi. Na siničjem perju boš morda uzrl bežno svet-
likanje orožja. In tvoj samotni žvižg. Ki traja. Dolgo.
Strdil se bo v elegijo.
Pri tem ne moreš nič. Tako se mora
to zgoditi. Potem obup, ki rahlo šumi v nas. V tem je stvar.
Lahko izpiješ še šest steklenic, ne boš oživel svojega lika
v ogledalu tujega spomina. Do konca boš edini in sam. Gotovo.
Aleš Debeljak
Poslano:
29. 01. 2016 ob 16:37
Spremenjeno:
29. 01. 2016 ob 16:40
POSLEDNJA CIGARETA
Nad slemenom knjižnice, razsute, lebdi koprena
dima.
Severnica, s kremenom ostro
zarisana v zrak. Hlastno
vase vlečem. Poslušam, kako iz
globočin
antične
ode
hrzne lipicanec. Prišel je brez napovedi, kot zima.
Odtis kopita razločno se pozna v žigu dednega volila.
Zdaj je tu. Vedno bolj se
bliža.
Raste, vzpenja se in
dviga. Galopira v moj
prehitro padli mrak. Sava, Drava,
legionarji v dolini: nič ga ne ovira. Nad spokorjeno
karavano, ki plaho išče pot do križa in na goro, razlega
se topot. Morda res prhnijo
preprosta sporočila. Zame ne.
Dogoreva Marlboro. Odpovedal sem se vsej lastnini. Čutim
njegov prihod in besedo, ki
edina bo vselej z mano. Če se
bo usula toča, mi je res vseeno.
Vem: preden strel me vrne
v naročje niča, s sedla bom
ugledal oljko pod vznožjem
griča.
Aleš Debeljak, Mesto in otrok, 1996
Čas je
Čas je. Povej, kar je nekoč že bilo
rečeno. Da ne bo nesporazuma. Začni,
kjer hočeš. Bolj kot zdaj ne boš trpel.
V ptičjem vzletu z vodne površine je že
padec. Tudi ti ne boš nič izgubil. Kolikor
si dal, toliko ostane tvoje. Vem, da se ti
na begu v tuj jezik toži po tišini. Ki ti
nacefra telesa, ker jo poznaš odznotraj.
Ker umrejo le ljudje, ne njihovo molčanje.
A jate škorcev, ki se vračajo domov, so glasne.
Moral boš povzdigniti svoj glas. Govori zdaj!
Povej. Kako si tiho in postajaš dih vseh ljudi.
Aleš Debeljak
Poslano:
26. 03. 2016 ob 18:36
Spremenjeno:
26. 03. 2016 ob 18:44
Če daš umetniku denar,
si s tem sam storil umetniško dejanje.
Vincent van Gogh
Poslano:
04. 06. 2016 ob 03:53
Spremenjeno:
04. 06. 2016 ob 05:36
Poslano:
25. 06. 2016 ob 15:48
Spremenjeno:
25. 06. 2016 ob 16:03
NOVITETA IZ DEŽELE AMERIKANSKE
FABRICIRAN NAJBOLJŠI MIŠOMOR DELUXE
Vsakokrati vjutro vstati inu na poti do kahle na kosmato zalego hudičevo naleteti nikomur ni v prav poseben špas. Žverce mišje rado se zarede v bajti inu v bližini poljskih pridelkov, v katerih z brezsramnim užitkom nažirajo se do obnemoglosti. Rešitev zoper nje prihaja iz daljnih dežel onkraj velike luže. Mišomor po najnoviji recepturi, ki gvišnu in zaprmej na vekov veke miši iz vaših domov spodi.
A najprvo po reglcih treba je postopiti. Mausarji plašne so zveri, zato najprvo mačka od doma treba je oddati. Že dolgo vemo, da ko "mačke ni doma, miši plešejo." Nu pa damo glodalcem nemarnim to varljivo jim slobodo inu s tim na plano jih zbezamo. Korak prej Mišomor deluxe po koteh nastavimo in odtistihmal naprej jemo samo še čakati. Ko poteče dan ali dva preparat napravi svoje, vam pa je le še kadavre male do žive meje nesti in zavreči; mišjemu nebeškemu kraljestvu v veselje inu zabavo. Hišnemu mačka pa povrnemu njemu domače spet domovnje.
Komentiranje je zaprto!