Miša, hvala ti. Res je. To se mi je zgodilo včeraj. Zato je tako življenjska, kot praviš. Včasih težko najdemo prave besede, s katerimi bi opisali svoje mame - njihovo "tiho" prenašanje vsega, kar prinaša vsakdanjik in njihova nesebična ljubezen je neizmerna ...
Tudi tvoje pismo sem prebrala in tako iskreno in doživeto si opisala vajin topel in pristen odnos s prijateljem, tvoje življenje, ki me zelo spominja na svoje.
Hvala, spominčica! Sem pa ga izbrisala, ker je to predvsem pesniški portal in prozni zapis v takšni obliki ne sodi sem. Mogoče pa ga kdaj objavim v kakšni drugi verziji.
Pozdravljena, spominčica, pesem ima zelo močno izpovednost in čustveni naboj - čeprav je (morda pa prav zato) mati opazovana kot nekakšn preparat pod mikroskopom, kot nekaj povsem nevezanega na prvoosebnega pripovedovalca. Pesem strašno veliko obeta in je dobro napisana, le zaključek zdrsne drugam - svežino pesmi zabriše s tem, nekako preveč pričakovanim (klišejskim) zaključkom. Mislim, da bi bilo vredno razmisliti:
zagledam jo
sklonjena na vrtu z mikroskopskim očesom išče še tiste nevidne travnate bilke
opazujem jo v tišini in skrita da ne bi zmotila njenega miru
ujamem njen pogled
zgubano čelo in stisnjene ustnice ki zrcalijo sivo ? sivino bolečine
za trenutek se vzravna zaslišim njen težki vzdihljaj
... te tri verze, ki sledijo, bi opustila ali popolnoma spremenila - glede na to, da je pesem tako zanimivo zastavljena (detajlno opazovanje, ki spodbudi ostro predstavo pri bralcu) tista solza, ki se utrne zelo zmanjša udarnost pesmi (razumem sicer, da je to resnična posledica prvoosebnega pripovedovalca, ki se je spraševal o trpki usodi matere, a tu ne govorimo o odzivu opazovalca, ampak o učinku teh besed na bralca).
Razmisli o koncu, pri tako fajn zastavljeni pesmi je res potrebno pazljivo pretehtati zaključek, ker obstaja več nevarnosti: da zapremo pesem (bralcu zaloputnemo vrata v pesem), da jo po nepotrebnem razlagamo, da po nepotrebnem moraliziramo ali dajemo nauke in še več teh nevarnosti bi se našlo - no, pa to je že druga tema in naj bo povedana kdaj drugič ;-)
Če se ti zdi, da se ne boš znašla, pa bomo, seveda, če boš želela, naprej tuhtali skupaj.
oprosti, ker nisem prej odgovorila - šele zdaj sem opazila sporočilo - komentar pesmi. Ta pesem je nastala še istega dne, ko sem mamo opazovala pri delu na vrtu in jo takoj tudi objavila na spletu. Hvala ti za tako pozorno oko, res si se popolnoma vživela vanjo in tvoja interpretacija pesmi je zelo globoka in seveda strokovna - prav zato pa sem tu, da se učim, razvijam in absorbiram vse kritike in nasvete.
Všeč mi je, da vidiš v pesmi potencial, ker je mama zvečer jokala, ko sem ji jo prebrala in to je ravno čar pisanja.
Ker bom nocoj in jutri odsotna, bom začela razpredati o koncu pesmi v ponedeljek; takrat bi vsakogar, ki mi želi pomagati, za to tudi prosila (vključno s teboj).
za trenutek se vzravna zaslišim njen težki vzdihljaj
o čem premišljuje?
"zlita" z vrtom molče nadaljuje
ali
za trenutek se vzravna zaslišim njen težki vzdihljaj
kaj ga je privabilo?
njeno krhko zgarano telo ponovno sicira zemljo
Ana, si mislila bolj na takšen konec? Ali sem čisto zgrešila? Nocoj nimam ravno idej, še bom morala tuhtati ... Za pomoč prosim tebe in še ostale. Hvala. Pridružite se mi, da bo pesem dobila pravo podobo.