Dussan, nisem prepričana, da sem pravilno razumela to tvojo pesem, popravila sem jo po lastnem občutku in če sem usekala mimo, prosim, to prepiši vplivu tvojega čudnega jezikovnega koktejla ;-)). Mislim pa, da bi približno tako nekako trebala zveneti:

SEVDALINKA ZA ESMU

kad budem kadar
da odem
ostavit ću u ladici
nešto bakšiša
i nekoliko naših ajeta
pokrij me dlanovima tuge
i ne spominji moje sveto ime
ne pjevaj moje pjesme
dok mujezin s minareta
ne pođe učiti mojim šljivama

tek onda kad u džennet stignem
kad zamandališ vrata
i kad ti zvijezde pokriju ruse kose
tek tada
u večernjim molitvama
spomeni moje ime

Če to ni tisto, kar si imel v mislih, potem ti preporočam, da pesem daš v delavnico, pa se bo mogoče oglasil še kdo in ti pomagal, ker jaz trenutno res nimam časa, tole je le na prvo žogo.

Imej se lepo!
breza