Forum

MEA KULPA - modri cvet

Pozdravljena,

v pesmi MEA CULPA avtor modricvet absolutno preveč zaukažeš, kako se mora bralec počutiti. Ko preberem tako pesem, si mislim, "pa kdo si ti, da mi pamet soliš".
In res, kdo ima rad pridigarstvo?

MEA CULPA
Confíteor Deo omnipoténti
et vobis, fratres,
quia peccávi nimis cogitatióne,
verbo, ópere et omissióne:

čisto nevede
ubijam
za več denarja
kupujem od tistih
ki so ubijali
za več denarja

sprenevedam se
da nisem uničevalec
da nisem morilec
milijonov čebel

res da ne vidim
človeških trupel
a v sosednji ulici
živi avtističen otrok
trije hčerini sošolci
so astmatiki
pet je hiperaktivnih
in sestrična
ne more imeti otrok

nazadnje bom prodala
svoj zadnji dih
za več denarja

mea culpa, mea culpa,
mea máxima culpa


Kaj lahko narediš, da je sporočilo enako, vendar se bralec sam useka po glavi?

Nakazujem:


KUPUJEM

nisem uničevalec
nisem morilec
čebel

ne vidim

v sosednji ulici
živi avtističen otrok
trije hčerini sošolci
so astmatiki
pet je hiperaktivnih
in sestrična
ne more imeti otrok

in rabim več
denarja


Latinščina je že fajn zadeva, ampak tukaj res ne vidim potebe, da jo uporabiš. Citati, ki jih vsi poznamo so v poeziji povsem odveč, če niso dovršeno uporabljeni. V tej pesmi pa samo podčrtavajo vsebino in še bolj "pridigajo", pa že z naslovom si vse povedala ...
Razmisli.

Lp,
Zalka
 

modricvet

Poslano:
19. 05. 2011 ob 16:58

Zalka, hvala za tvoj komentar!

Nisem si mislila, da pesem, kjer v bistvu govorim v prvi osebi, lahko na bralca vpliva na tak način. Poskusila bom napisati novo pesem, saj sta si original in tvoj predlog preveč različna (pa tudi ta je že ocenjena). Če nekdo bere samo tvojo, iz nje zelo težko razbere, kaj sem hotela povedati. Mislim, da je bistvo preveč skrito. In pravzaprav ne rabim več denarja ;) . Čeprav se v moji različici lahko tudi tako razume.

LP, modricvet

Zastavica

Zalka Grabnar

Poslano:
19. 05. 2011 ob 18:51

Modrcvet, absolutno se razbere tako, kot sem pisala, tudi če pišeš v prvi osebi. Če boš natančno pogledala, je bila pa pesem zgolj zreducirana in so besede samo tvoje. Pesem je povsem jasna. Jasna je tudi zato, ker je zadnji stavek najbolj samoironičen. (samoironijo si hotela doseči tudi ti, ali ne?) V bistvu doseže prav to, da ne rabiš več denarja.
Verjamem, da se kot avtor znajdeš v nekakšnem šoku, ko vidiš svojo pesem tako "oguljeno". Če boš pustila pa malo preležati in jo boš čez čas prebrala, boš videla, da učinkuje in sporoča isto kot tvoja verzija. Pomembno je, da pustiš bralcu, da se tudi v njemu kaj zgodi. Slab okus si mora bralec sam pridelati v ustih, ni dobro, če mu ga direktno zlivaš noter. To nima učinka, ker potem usta zapre in ne privoli več okušati. Razmišljaj v to smer.
Pesem sem pa jaz ocenila in ti jo zavoljo tega tudi pokomentirala, ker je vredna komentarja. Morda ti komentar ne pripomore konkretno pri tej, naj te pa zaposli razmislek o tem, ko boš ustvarjala naprej.
Dobro poezijo ustvarjajo medprostori, tu nastane metafizika umetnosti, občutek v bralcu, da nekaj ni brez veze prebral. Naloga ustvarjalca je, da to bralcu umetnosti omogoči in mu sproži miselni tok, ki pesem razširi ali pa celo ostro osredotoči, a mora sam najti. V tem je čar branja ali pa gledanja ali pa poslušanja. Če vse položiš na mizo, je kot igra z odprtimi kartami, najmanj kar je, je nezanimivo.

Lp,
Zalka

Zastavica

modricvet

Poslano:
19. 05. 2011 ob 19:24

Zalka, hvala za tvoje razmišljanje in mnenje o vrednosti pesmi. Pozabljam (naj mi bralci oprostijo, če jih podcenjujem), da tukajšnji bralci niso kot moji dijaki, ki sami nočejo kuhati, mojo kislo župco pa pojedo šele, ko je trikrat pogreta in vidijo, da drugega ne bodo dobili.

Mogoče sem tudi sama mnogokrat preveč površna bralka poezije in se mi ne ljubi iskati nenapisanega. Tudi lepe besedne kombinacije, ki v meni vzbudijo zgolj prijetno vzdušje, me zadovoljijo. Preveč racionalno delovanje mojih možganov očitno škodi umetniškemu izražanju. Še največ priznanja dobim, če se trudim napisati kaj "odštekanega". Mogoče zaradi izvirnosti, ali pa res v bralcih tako povzročim nujo razvozlavanja in iskanja pomenov.

Mogoče je bistvo umetnosti v tem, da ne sme izgledati naravna in logična.

Kakorkoli, tudi nova, močno okleščena verzija očitno ni dovolj dobra.

LP, modricvet

Zastavica

Zalka Grabnar

Poslano:
19. 05. 2011 ob 20:07

Po moje, da sem tudi jaz tole župco že večkrat pogrela :))))

Bodi lepo,
Zalka

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
19. 05. 2011 ob 20:37

Zanimiv trik iz literarne delavnice (jaz sem ga spoznala pri Milanu Jesihu), pomislila sem, da bi bil morda koristen za to pesem. Pesem napišeš še enkrat (celo fizično se moraš oddaljiti od nje). Ne da bi gledal izvirnik. Tisto, kar je sporočilo, rdeča nit, srž, se bo pri ponovnem pisanju ohranilo. Morda bo nekaj povedanega izpovedano drugače. Morda bo nov razmislek botroval novim uvidom. Ker, kot beremo v raznih besedilih o pisanju: pisateljsko delo sestoji iz (entuziastične, čustvene, imaginativne) predanosti (brezkompromisnega pisanja) in iz povsem druge (racionalne) spretnosti: premisleka, dodelave (brezkompromisnega črtanja, odvzemanja, preobračanja, skratka, piljenja).

Lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!