Forum
- Datum objave:
10. 12. 2010 ob 21:56 - Spremljaj
- Število komentarjev: 170
- Piše: Lea199
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 12769 krat
Hiša ob potoku 2 - Lea199
Hiša ob potoku 2 avtor Lea199
Pravkar sem nekoliko popravila pesem s katero nisem bila zadovoljna.
Prej je bila takšna:
Hiša ob potoku 2
Miklavž
začudenje
pogoltne nasmeh
bosa obstane
sredi kuhinje
na mrzlih skrlah*
zazna le žarenje pisane vrečke
misli ji odvalovijo
v Gorico
na pokriti plac*
gostobesedna šiora* Meri
dobrikajoče žubori
v narečni italijanščini
obilno roko
potopi globoko v usnjeno torbico
počasi izvleče kričeč zavitek
deklica spregleda
prešerno stkano pravljico
zave se sanj
potopi v dvome
nemo kriči
zakaj sprenevedanja
zakaj laži
Mislim, da je sadaj nekoliko boljša.
Lp, Lea
Pravkar sem nekoliko popravila pesem s katero nisem bila zadovoljna.
Prej je bila takšna:
Hiša ob potoku 2
Miklavž
začudenje
pogoltne nasmeh
bosa obstane
sredi kuhinje
na mrzlih skrlah*
zazna le žarenje pisane vrečke
misli ji odvalovijo
v Gorico
na pokriti plac*
gostobesedna šiora* Meri
dobrikajoče žubori
v narečni italijanščini
obilno roko
potopi globoko v usnjeno torbico
počasi izvleče kričeč zavitek
deklica spregleda
prešerno stkano pravljico
zave se sanj
potopi v dvome
nemo kriči
zakaj sprenevedanja
zakaj laži
Mislim, da je sadaj nekoliko boljša.
Lp, Lea
Nič novega, le nekoliko prevetreno Zgodnje ustajanje.
Zgodnje vstajanje
mama
tiho
zapusti spalnico
malo je strah
odejo si povleče
čez glavo
v mehki globini
prisluškuje
stopnice škripajo
v kotu čudno poka
hiša postaja nemirna
zunaj
zakikirika petelin
na dvorišču laja Tarzan
deklica steče
v kuhinjo
pomirjena
sede k mami
ki šiva
ob svetlobi
stare petrolejke
Deklica? Mislim, da sem ta izraz v ciklu že uporabila. Vsekakor tu bolj paša kot otrok. Sicer bi bilo dobro, da ponovno preberem prejšnje pesmi.
Vsekakor bolje:)
Lp, Lea
Zgodnje vstajanje
mama
tiho
zapusti spalnico
malo je strah
odejo si povleče
čez glavo
v mehki globini
prisluškuje
stopnice škripajo
v kotu čudno poka
hiša postaja nemirna
zunaj
zakikirika petelin
na dvorišču laja Tarzan
deklica steče
v kuhinjo
pomirjena
sede k mami
ki šiva
ob svetlobi
stare petrolejke
Deklica? Mislim, da sem ta izraz v ciklu že uporabila. Vsekakor tu bolj paša kot otrok. Sicer bi bilo dobro, da ponovno preberem prejšnje pesmi.
Vsekakor bolje:)
Lp, Lea
Pozdravljena Ana,
spet sem poiskala prestrašeno deklico, malo bom popravila. Morda mi uspe priti bliže:).
Jutranji strahovi
mama
tiho
zapusti spalnico
malo je strah
odejo si povleče
čez glavo
v mehki globini
prisluškuje
škripanju stopnic
in čudnemu pokanju po kotih
hiša postaja nemirna
zunaj
zakikirika petelin
na dvorišču laja Tarzan
otrok steče
v kuhinjo
sede k mami
ki šiva
ob svetlobi
stare petrolejke
nekoliko pomirjena
sprašuje
o tem in onem
tudi o strahu
ki je votel
in okoli ga ni nič
Deklico sem ponovno spremenila v otrok, spremenila sem tudi naslov. Ne vem, če je ravno dobro, tako z zadnjo kitico. Preveč razlaganja?
Vesela bom tvojega mnenja, seveda če imaš čas.
Hvala!
Lp, Lea
spet sem poiskala prestrašeno deklico, malo bom popravila. Morda mi uspe priti bliže:).
Jutranji strahovi
mama
tiho
zapusti spalnico
malo je strah
odejo si povleče
čez glavo
v mehki globini
prisluškuje
škripanju stopnic
in čudnemu pokanju po kotih
hiša postaja nemirna
zunaj
zakikirika petelin
na dvorišču laja Tarzan
otrok steče
v kuhinjo
sede k mami
ki šiva
ob svetlobi
stare petrolejke
nekoliko pomirjena
sprašuje
o tem in onem
tudi o strahu
ki je votel
in okoli ga ni nič
Deklico sem ponovno spremenila v otrok, spremenila sem tudi naslov. Ne vem, če je ravno dobro, tako z zadnjo kitico. Preveč razlaganja?
Vesela bom tvojega mnenja, seveda če imaš čas.
Hvala!
Lp, Lea
Pozdravljena, Lea, morda bi te opozorila na konec, ki se je meni zdel najbolj močan:
"otrok steče
v kuhinjo
mama šiva
ob svetlobi
stare petrolejke
strah se razblini"
Pa poglejmo: izgubila bi stari rek o strahu (ki ga vsak pozna), da je znotraj votel, okrog pa ga ni nič. Kadar so nam to govorili starši, se je, vsaj meni, zdelo, kot eden mnogih receptov za preživetje, ki jih niti nisem razumela. Če pa sem se lahko stisnila k mami, se je strah zares razblinil. Katero gledišče je tisto, ki ga želiš ohraniti? Lahko je to razblinjenje povsem brez besed, seveda pa včasih otrok mora nekaj spregovoriti, da mater odmakne iz zatopljenosti v šivanje ;-) meni se zdi zgoraj citiran zaključek OK. Morda pa se še kdo oglasi?
Lp, Ana
"otrok steče
v kuhinjo
mama šiva
ob svetlobi
stare petrolejke
strah se razblini"
Pa poglejmo: izgubila bi stari rek o strahu (ki ga vsak pozna), da je znotraj votel, okrog pa ga ni nič. Kadar so nam to govorili starši, se je, vsaj meni, zdelo, kot eden mnogih receptov za preživetje, ki jih niti nisem razumela. Če pa sem se lahko stisnila k mami, se je strah zares razblinil. Katero gledišče je tisto, ki ga želiš ohraniti? Lahko je to razblinjenje povsem brez besed, seveda pa včasih otrok mora nekaj spregovoriti, da mater odmakne iz zatopljenosti v šivanje ;-) meni se zdi zgoraj citiran zaključek OK. Morda pa se še kdo oglasi?
Lp, Ana
Ana, hvala za tako hiter odgovor, s tvojim mnenjem se popolnoma strinjam. Manjkal mi je le tisi zadnji "strah se razblini"
no naj poskušam:
Jutranji strahovi
mama
tiho
zapusti spalnico
malo je strah
odejo si povleče
čez glavo
v mehki globini
prisluškuje
škripanju stopnic
in čudnemu pokanju po kotih
hiša postaja nemirna
zunaj
zakikirika petelin
na dvorišču laja Tarzan
otrok steče
v kuhinjo
mama šiva
ob svetlobi
stare petrolejke
strah se razblini
Ja, Ana, če pomislim, tudi sama nisem razumela tega pogosto slišanega reka. V meni je navadno vzbudil radovednost in vprašanja so ker deževala. Ob tem se je mama ujela v lastno zanko, ni in ni znala razložiti za kaj v resnici gre. Seveda je čisto fizično stvar razložila, vendar meni to ni bilo dovolj.;)
Zgornji zaključek je seveda čisto dovolj, celo zelo dober.
Nekoliko za hec:
Tistemu, ki me pozna je tako ali tako popolnoma jasno, da mami ni uspelo, biti zatopljena v delo.;)(zato si je želela, da bi dolgo spala, kar sem z veseljem počela nekaj let kasneje, takrat ko sem začela hodit v šolo;))) in spet ni bilo prav;))))
No, pesem še malo pustim, potem jo objavim. Seveda, če ima še kdo kakšen predlog, ga bom vesela.
Hvala!
Lp, Lea
no naj poskušam:
Jutranji strahovi
mama
tiho
zapusti spalnico
malo je strah
odejo si povleče
čez glavo
v mehki globini
prisluškuje
škripanju stopnic
in čudnemu pokanju po kotih
hiša postaja nemirna
zunaj
zakikirika petelin
na dvorišču laja Tarzan
otrok steče
v kuhinjo
mama šiva
ob svetlobi
stare petrolejke
strah se razblini
Ja, Ana, če pomislim, tudi sama nisem razumela tega pogosto slišanega reka. V meni je navadno vzbudil radovednost in vprašanja so ker deževala. Ob tem se je mama ujela v lastno zanko, ni in ni znala razložiti za kaj v resnici gre. Seveda je čisto fizično stvar razložila, vendar meni to ni bilo dovolj.;)
Zgornji zaključek je seveda čisto dovolj, celo zelo dober.
Nekoliko za hec:
Tistemu, ki me pozna je tako ali tako popolnoma jasno, da mami ni uspelo, biti zatopljena v delo.;)(zato si je želela, da bi dolgo spala, kar sem z veseljem počela nekaj let kasneje, takrat ko sem začela hodit v šolo;))) in spet ni bilo prav;))))
No, pesem še malo pustim, potem jo objavim. Seveda, če ima še kdo kakšen predlog, ga bom vesela.
Hvala!
Lp, Lea
Hotela sem jo objaviti vendar me moti "zunaj", skoraj v isti sapi še "na dvorišču", kar je v bistvu eno in isto.:)
Poskušam:
Jutranji strahovi
mama
tiho
zapusti spalnico
malo je strah
odejo si povleče
čez glavo
v mehki globini
prisluškuje
škripanju stopnic
in čudnemu pokanju po kotih
hiša postaja nemirna
nekje
zakikirika petelin
na dvorišču laja Tarzan
otrok steče
v kuhinjo
mama šiva
ob svetlobi
stare petrolejke
strah se razblini
Jutri ponovno preberem, mislim sicer, da je v redu.
Lp, Lea
Poskušam:
Jutranji strahovi
mama
tiho
zapusti spalnico
malo je strah
odejo si povleče
čez glavo
v mehki globini
prisluškuje
škripanju stopnic
in čudnemu pokanju po kotih
hiša postaja nemirna
nekje
zakikirika petelin
na dvorišču laja Tarzan
otrok steče
v kuhinjo
mama šiva
ob svetlobi
stare petrolejke
strah se razblini
Jutri ponovno preberem, mislim sicer, da je v redu.
Lp, Lea
Jutranji strahovi so objavljeni, sedaj pa nekaj novega (že večkrat sem poskušala, ni šlo). Nocoj mislim, da bo šlo.
Prvi nastavek, tisti lažji:
Mali sitnež
mala z naporom
guga košaro
tiho prigovarja
jokajočemu malčku
ne jokaj
nič ne zaleže
mali se vedno bolj dere
deklica stopi do stene
seže po šibo
z obema rokama
jo trdno oprime
in divje udarja
ob rob košare
otrok utihne
z dvorišča
prihiti mama
vzame ji šibo
ne smeš ga tepsti
lahko ga ubiješ
jo pokara
Sedaj še gugalnica, če bo šlo.
Gugalnica
se smeje
visoko poleti
na novi
samo njeni gugalnici
v naslednjem trenutku
je konec veselja
od hiše priraca bratec
hoče se gugati
ne in ne
kriči mala
narahlo se odrine
sedež udari
v glavo
med svetle kodre
priteče
kri
prestrašena deklica
zbeži
Tako, zdaj mislim, da ju bom počasi dodelala.
Lp, Lea
Prvi nastavek, tisti lažji:
Mali sitnež
mala z naporom
guga košaro
tiho prigovarja
jokajočemu malčku
ne jokaj
nič ne zaleže
mali se vedno bolj dere
deklica stopi do stene
seže po šibo
z obema rokama
jo trdno oprime
in divje udarja
ob rob košare
otrok utihne
z dvorišča
prihiti mama
vzame ji šibo
ne smeš ga tepsti
lahko ga ubiješ
jo pokara
Sedaj še gugalnica, če bo šlo.
Gugalnica
se smeje
visoko poleti
na novi
samo njeni gugalnici
v naslednjem trenutku
je konec veselja
od hiše priraca bratec
hoče se gugati
ne in ne
kriči mala
narahlo se odrine
sedež udari
v glavo
med svetle kodre
priteče
kri
prestrašena deklica
zbeži
Tako, zdaj mislim, da ju bom počasi dodelala.
Lp, Lea
Nocoj le rahla korekcija Gugalnice, ki je zgoraj zelo slabo nasnuta;)
Gugalnica
razigrana dekica
smeje poleti
na novi gugalnici
od hiše pricaplja bratec
hoče se gugati
veselja je v trenutku konec
ne in ne
kriči mala
narahlo se odrine
s sedežem udari
malčka v glavo
med svetlimi kodri
priteče nekaj krvi
prestrašena deklica
zbeži
pri teti
išče tolažbe
Za enkrat dovolj:)
Lp, Lea
Gugalnica
razigrana dekica
smeje poleti
na novi gugalnici
od hiše pricaplja bratec
hoče se gugati
veselja je v trenutku konec
ne in ne
kriči mala
narahlo se odrine
s sedežem udari
malčka v glavo
med svetlimi kodri
priteče nekaj krvi
prestrašena deklica
zbeži
pri teti
išče tolažbe
Za enkrat dovolj:)
Lp, Lea
Trenutno sem nekaj minut posvetila prvi pesmi, seveda še nič dokončnega, le rahlo poigravanja - vaja.
Bratec joka
v otroški košari
joka malček
mala ga ziba
tiho mu prigovarja
bodi priden
prosim
ne jokaj
nič ne zaleže
dete se vedno bolj dere
deklica stopi v kot
izza vintole*
vzame šibo
(prinesel jo je Miklavž
za primer
da ne bi bila pridna)
trdno jo prime
z obema rokama
in začne ihtavo udarjat
ob rob košare
prestrašen (preplašen) dojenček
utihne
z dvorišča
prihiti mama
vzame ji šibo
ne smeš ga tepsti
lahko ga ubiješ
jo pokara
vintula* - posebna miza na njej so mesili kruh (imela je poseben predal za shranjevanje)
Lp, Lea
Bratec joka
v otroški košari
joka malček
mala ga ziba
tiho mu prigovarja
bodi priden
prosim
ne jokaj
nič ne zaleže
dete se vedno bolj dere
deklica stopi v kot
izza vintole*
vzame šibo
(prinesel jo je Miklavž
za primer
da ne bi bila pridna)
trdno jo prime
z obema rokama
in začne ihtavo udarjat
ob rob košare
prestrašen (preplašen) dojenček
utihne
z dvorišča
prihiti mama
vzame ji šibo
ne smeš ga tepsti
lahko ga ubiješ
jo pokara
vintula* - posebna miza na njej so mesili kruh (imela je poseben predal za shranjevanje)
Lp, Lea
Pozdravljena, Lea,
mislim, da si kar blizu končne podobe Bratčevega joka. Svetovala bi ti par premislekov: npr. pojasnilo o tem, od kod šiba, bi lahko izpustila (se mi zdi da zaustavlja tekočost pesmi); začne udarjati (z i), zadnji verz bi izpustila - ko preberem, kar je rekla mama, si lahko predstavljam zgroženo osebo, skoraj brez sape, če napišeš, da jo pokara, mi to zveni kot neka blaga oblika, ki so jo deležni tisti, ki so npr. pojedli kak piškot preveč ;-)
Morda še to: pri gugalnici pa se mi zdi, da ohranjaš le neke utrinke, premalo se posvetiš občutkom (kot je tisto, ko se mala zateče k teti - prej nismo nič brali o njej ...)
Toliko zelo na hitro, saj boš sama najboljše stuhtala, vem.
Lp,
Ana
mislim, da si kar blizu končne podobe Bratčevega joka. Svetovala bi ti par premislekov: npr. pojasnilo o tem, od kod šiba, bi lahko izpustila (se mi zdi da zaustavlja tekočost pesmi); začne udarjati (z i), zadnji verz bi izpustila - ko preberem, kar je rekla mama, si lahko predstavljam zgroženo osebo, skoraj brez sape, če napišeš, da jo pokara, mi to zveni kot neka blaga oblika, ki so jo deležni tisti, ki so npr. pojedli kak piškot preveč ;-)
Morda še to: pri gugalnici pa se mi zdi, da ohranjaš le neke utrinke, premalo se posvetiš občutkom (kot je tisto, ko se mala zateče k teti - prej nismo nič brali o njej ...)
Toliko zelo na hitro, saj boš sama najboljše stuhtala, vem.
Lp,
Ana
Hvala Ana,
spet si me veselo presenetila :)
Torej, naj pohitim z Bratčevim jokom, saj zelezo se kuje dokler je vroče:)
Pojasnilo o šibi res ni potrebno, o tem se popolnoma strinjam. Tisti nesrečni (i -ji), tu bom morala poiskat pravila (sigurna sem, da obstajajo, le kje je vprašanje).
Glede karanja, ja, bilo je več kot to, predvsem zelo trd prijem (haha ga kar čutim) in nekakšno prehitevanje (ne ravno tihih) besed.
Torej popravljam:
Bratec joka
v otroški košari
joka malček
mala ga ziba
tiho mu prigovarja
bodi priden
prosim
ne jokaj
nič ne zaleže
dete se vedno bolj dere
deklica stopi v kot
izza vintole*
vzame šibo
trdno jo prime
z obema rokama
in začne ihtavo udarjati
ob rob košare
prestrašen dojenček
utihne
z dvorišča
prihiti mama
vzame ji šibo
ne smeš ga tepsti
lahko ga ubiješ
vintula* - posebna miza na njej so mesili kruh (imela je poseben predal za shranjevanje)
Kar se tiče Gugalnice, tudi tu imaš pravi občutek, v resnici se lovim. Zbiram nekatere (ne najbolj pomembne utrinke) in se plazim, kot mačka okrog vrele kaše. Kot prvo me zavira občutek krivde (kaj sem točno hotela, mi ni jasno. Vem pa, da sem ga namenoma udarila). Potem mi je bilo hudo, bala sem se celo, da bo umrl. V resnici sem stekla po tolažbo k teti, ki me kljub ljubečemu odnosu, ki ga je imela do mene, ni mogla ubraniti maminih očitkov: "Ti si ta velika in bi mogla imeti pamet."
Morda bo sedaj, ko sem to napisala šlo laže. Seveda bom pesem izčistila, to je ena izmed zgodb zaradi katerih sem začela pisati ta cikel.
Hvala:)
Lp, Lea
spet si me veselo presenetila :)
Torej, naj pohitim z Bratčevim jokom, saj zelezo se kuje dokler je vroče:)
Pojasnilo o šibi res ni potrebno, o tem se popolnoma strinjam. Tisti nesrečni (i -ji), tu bom morala poiskat pravila (sigurna sem, da obstajajo, le kje je vprašanje).
Glede karanja, ja, bilo je več kot to, predvsem zelo trd prijem (haha ga kar čutim) in nekakšno prehitevanje (ne ravno tihih) besed.
Torej popravljam:
Bratec joka
v otroški košari
joka malček
mala ga ziba
tiho mu prigovarja
bodi priden
prosim
ne jokaj
nič ne zaleže
dete se vedno bolj dere
deklica stopi v kot
izza vintole*
vzame šibo
trdno jo prime
z obema rokama
in začne ihtavo udarjati
ob rob košare
prestrašen dojenček
utihne
z dvorišča
prihiti mama
vzame ji šibo
ne smeš ga tepsti
lahko ga ubiješ
vintula* - posebna miza na njej so mesili kruh (imela je poseben predal za shranjevanje)
Kar se tiče Gugalnice, tudi tu imaš pravi občutek, v resnici se lovim. Zbiram nekatere (ne najbolj pomembne utrinke) in se plazim, kot mačka okrog vrele kaše. Kot prvo me zavira občutek krivde (kaj sem točno hotela, mi ni jasno. Vem pa, da sem ga namenoma udarila). Potem mi je bilo hudo, bala sem se celo, da bo umrl. V resnici sem stekla po tolažbo k teti, ki me kljub ljubečemu odnosu, ki ga je imela do mene, ni mogla ubraniti maminih očitkov: "Ti si ta velika in bi mogla imeti pamet."
Morda bo sedaj, ko sem to napisala šlo laže. Seveda bom pesem izčistila, to je ena izmed zgodb zaradi katerih sem začela pisati ta cikel.
Hvala:)
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!