Ana, veliko mi pomeni, kar si mi pravkar napisala.
Prav vse zapisano drži in verjemi bolje mi gre tako, ko vam pokažem radosti in težave mojih "nosečnosti", ter "poroda", ki mi vsakokrat pomeni izpolnitev (čeprav s skromno pesmijo). Hvala za vsak dotik, ki mi ga nameniš.
Morda mi uspe bolj podrobno razkriti misli ob delu. Bom poskusila:) Hvala :))
gladek in topel zrak bele z rožicami potiskane hlačke kratke so z naramnicami bosi nogici (to priča o poletju)
občutki igrivost „papa“ šok ob padcu (nekakšna užaljenost)
Védenje, da so me klicali Zlatolaska(kliše)
redki svetli laski padajo v kodrastih (skravženih) resicah na modre očke
Mislim, da bi s primerno izbiro besed, dalo napisati drobno pesmico o prvem izmed kamenčkov v mozaik spominov. Vso težo bi morala nasloniti na občutke, izbrati primerne besede in besedne zveze. Ni nujno, da je ta del dolg, le dovolj močan naj bi bil(poskusiti ni greh ali ne?)
No sedaj, pa hitro k Noni Nanci, seveda še vedno v „surovem“ stanju.
nona Nanca
drobna v črno oblečena ženica z obveznim predpasnikom in nazaj zavezano ruto prijazno smejočega pogleda in milega glasu zadovoljno nadrobi koruzni kruh v skodelico proje meni eno tebi eno žličko pravi in pita malo .... (morda med tem ko jesta)
potem skupaj bežita skrivata se ob potoku bojita se vojakov mala ne ve kaj je vojna ne vidi vojakov vendar so verjame
sredi igre ju zmoti mama zasopla in prestrašena dvigne malo
milo prosi nono joče kriči končno zmaga
ženica se ničesar ne spominja vojakov ne vidi več niti ne ve kaj dela ob potoku
skupaj se vrnejo v hišo
**
tistega oktobrskega jutra mala zaman čaka nono
jutro je brez leska odsotno in monotono
skozi hišo se plazi čudna vznemirjenost
mama joka s tresočo roko briše mokra lica očka nekam odsotno prestopa sem in tja
deklica glasno vpraša
kje je nona
nina
odgovor se izgublja v tiho vrvenje mrmrajoče množice
spečo ženico položijo v krsto
z molitvijo jo pospremijo iz hiše
opeharjen otrok še ne pozna pomena slovesa
Tu mi manjka neka povezava med obemi deli, prvega, ki opisuje dementno nono, ki jo imam zelo rada (njene blodnje dojemam kot igro). Morda sem tudi nekoliko premalo poudarila "dobro stran" ženice. Morda bom pesem razdelila,se bom odločala sproti.
Nocoj sem se najprej lotila padca, morda sem nekaj "porihtala", seveda ni dokončno, le poskus brušenja, ki se nadaljuje. Trenutno še nimam ideje o naslovu.
nocojšnji poiskus:
Mala nerodnica
redki svetli laski padajo v kodrastih (skravženih) resicah na modre očke
oblečena samo v hlačke take z naramnicami iz belega bombaža potiskanega z rdečim cvetjem
boža jo gladek topel zrak
smeje se igrivo pomaha
papa
papa
papa
bose nogice stopajo proti vratom
naenkrat pade čez prg
ustnice nabere v šobo
osramočena zahlipa
Morda se mi je utrnil naslov, nekoliko hecen se mi zdi;)
v kratke hlačke oblečeno telesce božajo gladki prsti toplega zraka
deklica se smeje
potem igrivo pomaha
z bosimi nogicami stopa proti vratom
papa
papa
papa
v elegantnem saltu pade čez prg
ustnice nabere v šobo
osramočena zahlipa
Potem je tu Nanca:
Nona Nanca
drobna v črno oblečena ženica z obveznim predpasnikom in nazaj zavezano ruto
prijaznega pogleda nasmejana in milega glasu
vsako jutro zadovoljno nadrobi koruzni kruh v skodelico proje
meni eno tebi eno žličko pravi med tem ko jesta
skupaj bežita skrivata se ob potoku bojita se vojakov mala ne ve kaj je vojna ne vidi vojakov vendar so verjame
sredi igre ju zmoti mama vsa zasopla in prestrašena
dvigne malo
milo prosi ostarelo mater pridi greva domov
joče
kriči
končno zmaga
ženica se ničesar ne spominja vojakov ne vidi več niti ne ve kaj dela ob potoku
skupaj se vrnejo v hišo
Slovo(morda bi tu napisala potem tisto oktobersko jutro ... brez leska ali nekaj podobnega, da bi povezalo oba dela. Bojim se le, da bi se potem razumelo, da je bil vzrok smrti tisto iskanje in prisiljena vrnitev domov. Nona je umrla zaradi možganske kapi)
oktobrsko jutro je brez leska odsotno in monotono
mala zaman čaka none ni(ti dve besedi bi izbrisala)
skozi hišo se plazi čdna vznemerjenost
mama joka s tresočo roko si briše lica
očka ves negotov prestopa sem ter tja
nona ni
nerodno zastavljeno vprašanje v jeziku otroške govorice terja odgovor
nina
tiho izrečena beseda se izgublja v vrvenju mrmrajoče množice
spečo ženico položijo v krsto
z molitvijo jo pospremijo iz hiše
okraden otrok ne pozna pomena slovesa
Konec še vedno čaka, da ga popilim, trenutno ni niti ideje, še manj je časa. Razmišljam naprej:)
v kratke hlačke oblečeno telesce božajo gladki prsti toplega zraka
deklica se smeje
potem igrivo pomaha
z bosimi nogicami stopa proti vratom
papa
papa
papa
v elegantnem saltu pade čez prg
ustnice nabere v šobo
osramočena zahlipa
Tu me moti predvsem prvi verz (mislim, da se impresija velikokrat uporablja). Morda slikarija, (seveda potem sonce ne sme slikati) ali pastel, v kar spet nisem prepričana.
Lea, nimam ravno veliko časa danes, ampak sem ti že večkrat hotela napisat, da (pri zgornji pesmi) razmisli o uporabi pomanjševalnic (očki, kodrčki ipd.), saj že v naslovu poveš, da gre za majhno deklico. Se mi zdi, da bi boljše delovalo, da pišeš iz njenega sveta, ki je bil takrat povsem prav velik zanjo (če uporabljamo pomanjšalnice, tvegamo, da je ta pogled nekako pomilovalen ali olepševalen).
Ana, zelo sem vesela tvojega komentarja in nasvetov. Vendar, ti ni potrbno hitet z odgovori, razumem, da nimaš časa. Razen tega sem v tem dobrem letu na pesem.si, dobila od vas urednic zelo veliko, za kar sem vam zelo hvaležna. Zavedam se tudi, da vam tega ne bom zmogla nikoli povrnit. Glede pomanjševalnic, res ne bi pogruntala. Sedaj bom poskusila popravit. Pri zgornji pesmi me moti tudi, da preveč opisujem zunajnost, pozabljam na čustva. Razmšljam, prej ali slej mi "kapne";) Hvala! Lp, Lea
Nekaj popravkov, mala nerodnica ostaja v "bunkerju" in čaka, da jo nekoliko pozabim. Sedaj se mi vedno zapisuje po že napisani varianti.
Nona Nanca
drobna v črno oblečena ženica z obveznim predpasnikom in nazaj zavezano ruto prijaznega pogleda milega glasu nasmejana vsako jutro v veliko skodelico proje* nadrobi koruzni kruh
tebi eno meni eno žlico govori
bežita skrivata se ob potoku bojita se vojakov mala ne ve kaj je vojna ne vidi vojakov vendar so verjame
sredi igre ju zmoti mama vsa zasopla prestrašena vzame deklico v naročje in milo prosi ostarelo mater
pridi gremo domov
joče
kriči
ženica skozi očala globoke zmedenosti pogleduje nazaj v bledo pustinjo nezaznamovano z brazdo spomina
vojaki izginejo izlušči se spoznanje le kaj počne ob potoku
skupaj se vrnejo v hišo
Slovo
oktobrsko jutro je brez leska odsotno monotono
skozi hišo se plazi čudna vznemerjenost
mama joka s tresočo roko si otira lica
očka čudno negotov se prestopa sem ter tja
mala sprašuje nona ni
nerodno zastavljeno vprašanje v jeziku otroške govorice terja odgovor
nina
v šepet stisnjena beseda se izgublja v vrvenju mrmrajoče množice
Pozdravljena, Lea, zelo pridno piliš "trojčka". Morda malo v razmislek: Pri Mali nerodnici se mi zdi zdaj veliko boljše brez pomanjševalnic. Zmoti me "barvito impresijo poletja" (morda samo: sonce, ki slika poletje?) tudi "eleganten lok" za padec - izognila bi se tujki, pa tudi pomensko malce štrli. Koncu bi odvzela interpretacijo (osramočena), ker najbrž je "le" besna in jo boli?
Nona Nanca se nekako zgubi v tem delu:
"ženica skozi očala globoke zmedenosti pogleduje nazaj v bledo pustinjo nezaznamovano z brazdo spomina" je pustinja nezaznamovana ali zaznamovana? ali so ta očala obrnjena v preteklost? ali so resnična? - no, to se poraja, če berem dobesedno.
Slovo - morda preveč razlagalno:
"nerodno zastavljeno vprašanje v jeziku otroške govorice terja odgovor"
(otroško vprašanje terja odgovor ?)
"spečo ženico - morda kar nono? položijo v krsto"
tudi konec bi oklestila: otrok še ne pozna slovesa