Forum

Hiša ob potoku 2 - Lea199

Hiša ob potoku 2 avtor Lea199

Pravkar sem nekoliko popravila pesem s katero nisem bila zadovoljna.
Prej je bila takšna:

Hiša ob potoku 2

Miklavž

začudenje
pogoltne nasmeh

bosa obstane
sredi kuhinje
na mrzlih skrlah*

zazna le žarenje pisane vrečke

misli ji odvalovijo
v Gorico
na pokriti plac*

gostobesedna šiora* Meri
dobrikajoče žubori
v narečni italijanščini

obilno roko
potopi globoko v usnjeno torbico
počasi izvleče kričeč zavitek

deklica spregleda
prešerno stkano pravljico
zave se sanj
potopi v dvome

nemo kriči
zakaj sprenevedanja
zakaj laži

Mislim, da je sadaj nekoliko boljša.

Lp, Lea
 
 < 1 2 3 4 5 6 7 >   Zadnja ›

Lea199

Poslano:
24. 02. 2011 ob 21:09

Ana, veliko mi pomeni, kar si mi pravkar napisala.

Prav vse zapisano drži in verjemi bolje mi gre tako, ko vam pokažem radosti in težave mojih "nosečnosti", ter "poroda", ki mi vsakokrat pomeni izpolnitev (čeprav s skromno pesmijo). Hvala za vsak dotik, ki mi ga nameniš.

Morda mi uspe bolj podrobno razkriti misli ob delu. Bom poskusila:)
Hvala :))

Z veseljem nadaljujem.
Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
24. 02. 2011 ob 21:46

Pozdravček:)

Morda je možnost nekaj narediti iz:

gladek in topel zrak
bele z rožicami potiskane hlačke
kratke so z naramnicami
bosi nogici (to priča o poletju)

občutki
igrivost
„papa“
šok ob padcu
(nekakšna užaljenost)

Védenje, da so me klicali Zlatolaska(kliše)

redki svetli laski
padajo v kodrastih (skravženih) resicah
na modre očke

Mislim, da bi s primerno izbiro besed, dalo napisati drobno pesmico o prvem izmed kamenčkov v mozaik spominov. Vso težo bi morala nasloniti na občutke, izbrati primerne besede in besedne zveze. Ni nujno, da je ta del dolg, le dovolj močan naj bi bil(poskusiti ni greh ali ne?)

No sedaj, pa hitro k Noni Nanci, seveda še vedno v „surovem“ stanju.


nona Nanca

drobna v črno oblečena ženica
z obveznim predpasnikom
in nazaj zavezano ruto
prijazno smejočega pogleda
in milega glasu
zadovoljno nadrobi
koruzni kruh v skodelico proje
meni eno
tebi eno žličko
pravi in pita malo .... (morda med tem ko jesta)

potem skupaj bežita
skrivata se ob potoku
bojita se vojakov
mala ne ve kaj je vojna
ne vidi vojakov
vendar so
verjame

sredi igre ju zmoti mama
zasopla in prestrašena
dvigne malo

milo prosi nono
joče
kriči
končno zmaga

ženica se ničesar ne spominja
vojakov ne vidi več
niti ne ve kaj dela ob potoku

skupaj se vrnejo v hišo

**

tistega oktobrskega jutra
mala zaman čaka nono

jutro je brez leska
odsotno
in monotono

skozi hišo
se plazi čudna vznemirjenost

mama joka
s tresočo roko
briše mokra lica
očka nekam odsotno
prestopa sem in tja

deklica glasno vpraša

kje je nona

nina

odgovor se izgublja
v tiho vrvenje
mrmrajoče množice

spečo ženico
položijo v krsto

z molitvijo
jo pospremijo iz hiše

opeharjen otrok
še ne pozna pomena slovesa

Tu mi manjka neka povezava med obemi deli, prvega, ki opisuje dementno nono, ki jo imam zelo rada (njene blodnje dojemam kot igro). Morda sem tudi nekoliko premalo poudarila "dobro stran" ženice.
Morda bom pesem razdelila,se bom odločala sproti.

Tako zaenkrat.

Hvala!
Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
24. 02. 2011 ob 23:24

Mislim, da imam tri pesmi:)))

Nona Nanca

drobna v črno oblečena ženica
z obveznim predpasnikom
in nazaj zavezano ruto

prijaznega pogleda
nasmejana
in milega glasu

vsako jutro
zadovoljno nadrobi
koruzni kruh v skodelico proje

meni eno
tebi eno žličko
pravi
med tem ko jesta

skupaj bežita
skrivata se ob potoku
bojita se vojakov
mala ne ve kaj je vojna
ne vidi vojakov
vendar so
verjame

sredi igre ju zmoti mama
vsa zasopla in prestrašena

dvigne malo

milo prosi ostarelo mamo
pridi greva domov

joče

kriči

končno zmaga

ženica se ničesar ne spominja
vojakov ne vidi več
niti ne ve kaj dela ob potoku

skupaj se vrnejo v hišo

Tako za poskus, kako bi zgledalo, če pesem razdelim. Jutri še zadnji del, morda tudi prva. :)))

Hvala!
Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
25. 02. 2011 ob 21:02

Pozdravček:)))

Nocoj sem se najprej lotila padca, morda sem nekaj "porihtala", seveda ni dokončno, le poskus brušenja, ki se nadaljuje. Trenutno še nimam ideje o naslovu.

nocojšnji poiskus:

Mala nerodnica

redki svetli laski
padajo v kodrastih (skravženih) resicah
na modre očke

oblečena samo v hlačke
take z naramnicami
iz belega bombaža
potiskanega z rdečim cvetjem

boža jo
gladek
topel zrak


smeje se
igrivo pomaha

papa

papa

papa

bose nogice
stopajo proti vratom

naenkrat
pade čez prg

ustnice nabere v šobo

osramočena zahlipa

Morda se mi je utrnil naslov, nekoliko hecen se mi zdi;)

Hvala!
Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
26. 02. 2011 ob 10:00

danes je nekoliko več časa (sem na "bolniški")

med "nočnim delom" sem razčlenjevala, ... hm, zadovoljna sem z koncem in naslovom, ostalo je potrebno temeljite obdelave.

Mala nerodnica

izpod svetlih kodrčkov
zvedavo raziskujejo
modre očke

bose nogice
stopajo proti vratom
skoznja sonce
slika barvito impresijo poletja

v kratke hlačke
iz belega bombaža
potiskanega z rdečim cvetjem
oblečeno telesce
božajo
gladki prsti
toplega zraka


smeje se
igrivo pomaha

papa

papa

papa


naenkrat
pade čez prg

ustnice nabere v šobo

osramočena zahlipa

Opsa moram končat. Morda je kje kaj nelogičnega, žal, popravljem direktno na forum (škoda je zbristi). Zvečer naprej:)

LP, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
26. 02. 2011 ob 11:13

Nadaljujem, tokrat z drobnim piljenjem:) Mi preprosto ne da miru;)

Mala nerodnica

sonce slika barvito impresijo poletja

izpod svetlih kodrčkov
zvedavo raziskujejo
modre očke

gladki prsti
toplega zraka
božajo
v kratke hlačke
oblečeno telesce

deklica se smeje

potem igrivo pomaha

z bosimi nogicami
stopa proti vratom

papa

papa

papa


v elegantnem saltu
pade čez prg

ustnice nabere v šobo

osramočena zahlipa

Za zdaj dovolj:)

Hvala!
Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
26. 02. 2011 ob 21:06

Tokrat se bom posvetila tretji, zadnji pesmi (morda tudi drugemu delu prve).

V primeru, da bo to samostojna pesem (k temu se vse bolj nagibam), jo morda naslovim Slovo.

Torej moja trenutna varianta:

Slovo

oktobrsko jutro je brez leska
odsotno
in monotono

mala zaman čaka
none ni

skozi hišo
se plazi čdna vznemerjenost

mama joka
s tresočo roko
si briše lica

očka ves negotov
prestopa sem ter tja

nona ni

nerodno vprašanje
zastavljeno
v jeziku otroške govorice
terja odgovor

nina

tiho izrečena beseda
se izgublja
v vrvenju
mrmrajoče množice

spečo ženico
položijo v krsto

z molitvijo
jo pospremijo iz hiše

okraden otrok
ne pozna pomena slovesa

Konec mi ni najbolj všeč, bom razmišljala:)

Hvala:)
Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
28. 02. 2011 ob 09:20

Za enkrat tole:

Mala nerodnica

sonce slika barvito impresijo poletja

izpod svetlih kodrčkov
zvedavo raziskujejo
modre očke

v kratke hlačke
oblečeno telesce
božajo
gladki prsti
toplega zraka

deklica se smeje

potem igrivo pomaha

z bosimi nogicami
stopa proti vratom

papa

papa

papa


v elegantnem saltu
pade čez prg

ustnice nabere v šobo

osramočena zahlipa


Potem je tu Nanca:

Nona Nanca

drobna v črno oblečena ženica
z obveznim predpasnikom
in nazaj zavezano ruto

prijaznega pogleda
nasmejana
in milega glasu

vsako jutro
zadovoljno nadrobi
koruzni kruh v skodelico proje

meni eno
tebi eno žličko
pravi
med tem ko jesta

skupaj bežita
skrivata se ob potoku
bojita se vojakov
mala ne ve kaj je vojna
ne vidi vojakov
vendar so
verjame

sredi igre ju zmoti mama
vsa zasopla in prestrašena

dvigne malo

milo prosi ostarelo mater
pridi greva domov

joče

kriči

končno zmaga

ženica se ničesar ne spominja
vojakov ne vidi več
niti ne ve kaj dela ob potoku

skupaj se vrnejo v hišo


Slovo(morda bi tu napisala potem tisto oktobersko jutro ... brez leska ali nekaj podobnega, da bi povezalo oba dela. Bojim se le, da bi se potem razumelo, da je bil vzrok smrti tisto iskanje in prisiljena vrnitev domov. Nona je umrla zaradi možganske kapi)

oktobrsko jutro je brez leska
odsotno
in monotono

mala zaman čaka
none ni(ti dve besedi bi izbrisala)

skozi hišo
se plazi čdna vznemerjenost

mama joka
s tresočo roko
si briše lica

očka ves negotov
prestopa sem ter tja

nona ni

nerodno zastavljeno vprašanje
v jeziku otroške govorice
terja odgovor

nina

tiho izrečena beseda
se izgublja
v vrvenju
mrmrajoče množice

spečo ženico
položijo v krsto

z molitvijo
jo pospremijo iz hiše

okraden otrok
ne pozna pomena slovesa


Konec še vedno čaka, da ga popilim, trenutno ni niti ideje, še manj je časa.
Razmišljam naprej:)

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
28. 02. 2011 ob 23:13

Sedaj se bom še malo poigrala:

Nona Nanca

drobna v črno oblečena ženica
z obveznim predpasnikom
in nazaj zavezano ruto

prijaznega pogleda
nasmejana
in milega glasu

vsako jutro
zadovoljno nadrobi
koruzni kruh v skodelico proje

meni eno
tebi eno žličko
pravi
med tem ko jesta

skupaj bežita
skrivata se ob potoku
bojita se vojakov
mala ne ve kaj je vojna
ne vidi vojakov
vendar so
verjame

sredi igre ju zmoti mama
vsa zasopla in prestrašena

dvigne malo

milo prosi ostarelo mater
pridi greva domov

joče

kriči

končno zmaga

ženica se ničesar ne spominja
vojakov ne vidi več
niti ne ve kaj dela ob potoku

skupaj se vrnejo v hišo
**

potem tisto oktobrsko jutro
brez leska
odsotno
in monotono

mala čaka zaman

skozi hišo
se plazi čdna vznemerjenost

mama joka
s tresočo roko
si briše lica

očka ves negotov
prestopa sem ter tja

nona ni

nerodno zastavljeno vprašanje
v jeziku otroške govorice
terja odgovor

nina

tiho izrečena beseda
se izgublja
v vrvenju
mrmrajoče množice

spečo ženico
položijo v krsto

z molitvijo
jo pospremijo iz hiše

okraden otrok
ne pozna pomena slovesa

Nisem ravno prepričana v to sestavljenko, seveda se jo da nekoliko strnit. Bom videla.

Mala nerodnica

sonce slika barvito impresijo poletja

izpod svetlih kodrčkov
zvedavo raziskujejo
modre očke

v kratke hlačke
oblečeno telesce
božajo
gladki prsti
toplega zraka

deklica se smeje

potem igrivo pomaha

z bosimi nogicami
stopa proti vratom

papa

papa

papa


v elegantnem saltu
pade čez prg

ustnice nabere v šobo

osramočena zahlipa

Tu me moti predvsem prvi verz (mislim, da se impresija velikokrat uporablja). Morda slikarija, (seveda potem sonce ne sme slikati) ali pastel, v kar spet nisem prepričana.

Hvala!
Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
01. 03. 2011 ob 22:38

Še malo čiščenja:

Mala nerodnica

sonce slika barvito impresijo poletja

izpod svetlih kodrčkov
zvedavo raziskujejo
modre očke

v kratke hlačke
oblečeno telesce
božajo
gladki prsti
toplega zraka

deklica se smeje

potem igrivo pomaha

z bosimi nogicami
stopa proti vratom

papa

papa

papa


v elegantnem saltu
pade čez prg

ustnice nabere v šobo

osramočena zahlipa


Nona Nanca

drobna v črno oblečena ženica
z obveznim predpasnikom
in nazaj zavezano ruto

prijaznega pogleda
nasmejana
in milega glasu

vsako jutro
zadovoljno nadrobi
koruzni kruh v skodelico proje

meni eno
tebi eno žličko
pravi
med tem ko jesta

skupaj bežita
skrivata se ob potoku
bojita se vojakov
mala ne ve kaj je vojna
ne vidi vojakov
vendar so
verjame

sredi igre ju zmoti mama
vsa zasopla in prestrašena

dvigne malo

milo prosi ostarelo mater
pridi greva domov

joče

kriči

končno zmaga

ženica se ne spominja ničesar
ne vidi več vojakov
niti ne ve kaj dela ob potoku

skupaj se vrnejo v hišo

Slovo


oktobrsko jutro je brez leska
odsotno
in monotono

mala čaka

skozi hišo
se plazi čdna vznemerjenost

mama joka
s tresočo roko si briše lica

očka ves negotov
prestopa sem ter tja

nona ni

nerodno zastavljeno vprašanje
v jeziku otroške govorice
terja odgovor

nina

tiho izrečena beseda
se izgublja
v vrvenju
mrmrajoče množice

spečo ženico
položijo v krsto

z molitvijo
jo pospremijo iz hiše

okraden otrok
ne pozna pomena slovesa

Za enkrat dovolj:)

Hvala!
Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
02. 03. 2011 ob 21:53

Končno sem našla nekaj, za kar mislim, da je boljši konec None Nance.

Nona Nanca

drobna v črno oblečena ženica
z obveznim predpasnikom
in nazaj zavezano ruto

prijaznega pogleda
nasmejana
in milega glasu

vsako jutro
zadovoljno nadrobi
koruzni kruh
v veliko skodelico proje*

tebi eno
meni eno žličko
govori
med tem ko jesta

skupaj bežita
skrivata se ob potoku
bojita se vojakov
mala ne ve kaj je vojna
ne vidi vojakov
vendar so
verjame

sredi igre ju zmoti mama
vsa zasopla in prestrašena

deklico vzame v naročje
in milo prosi ostarelo mater

pridi
gremo domov

joče

kriči

zmedena ženica
pogleduje nazaj
v bledo pustinjo
nezaznamovano z brazdo spomina

vojaki izginejo
izlušči se spoznanje
le kaj počne ob potoku

skupaj se vrnejo v hišo

Slovo

oktobrsko jutro je brez leska
odsotno
in monotono

skozi hišo
se plazi čudna vznemerjenost

mama joka
s tresočo roko si otira lica

očka čudno negotov
se prestopa sem ter tja

mala pogreša

nona ni

nerodno zastavljeno vprašanje
v jeziku otroške govorice
terja odgovor

nina

tiho izrečena beseda
se izgublja
v vrvenju
mrmrajoče množice

spečo ženico
položijo v krsto

z molitvijo
jo pospremijo iz hiše

okraden otrok
še ne pozna pomena slovesa

Mala nerodnica

sonce slika barvito impresijo poletja

izpod svetlih kodrčkov (ali izpod skravžanih resic)
zvedavo raziskujejo
modre očke

v kratke hlačke
(morda iz rožastega batista)
oblečeno telesce
božajo
gladki prsti
toplega zraka

deklica se smeje

potem igrivo pomaha

z bosimi nogicami
stopa proti vratom

papa

papa

papa


v elegantnem saltu
pade čez prg

ustnice nabere v šobo

osramočena zahlipa


Vse tri sem nekoliko popravila ali si vsaj nakazala morebiten popravek.

Hvala:)
Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
03. 03. 2011 ob 23:16

Morda je tako vsaj malo bolje:
Še vedno nekaj iščem v vseh treh pesmih so šibke točke:)

Nona Nanca

drobna v črno oblečena ženica
z obveznim predpasnikom
in nazaj zavezano ruto

prijaznega pogleda
nasmejana
in milega glasu

vsako jutro
zadovoljno nadrobi
koruzni kruh
v veliko skodelico proje*

tebi eno
meni eno žličko
govori
med tem ko jesta

skupaj bežita
skrivata se ob potoku
bojita se vojakov
mala ne ve kaj je vojna
ne vidi vojakov
vendar so
verjame

sredi igre ju zmoti mama
vsa zasopla in prestrašena

deklico vzame v naročje
in milo prosi ostarelo mater

pridi
gremo domov

joče

kriči

ženica
skozi očala
globoke zmedenosti
pogleduje nazaj
v bledo pustinjo
nezaznamovano z brazdo spomina

vojaki izginejo
izlušči se spoznanje
le kaj počne ob potoku

skupaj se vrnejo v hišo

Milim, da je slabše.




Slovo

oktobrsko jutro je brez leska
odsotno
in monotono

skozi hišo
se plazi čudna vznemerjenost

mala išče nono

mama joka
s tresočo roko si otira lica

očka čudno negotov
se prestopa sem ter tja


ni
ni nona


nerodno zastavljeno vprašanje
v jeziku otroške govorice
terja odgovor

nina

v šepet stisnjena beseda
se izgublja
v vrvenju
mrmrajoče množice

spečo ženico
položijo v krsto

z molitvijo
jo pospremijo iz hiše

okraden otrok
še ne pozna pomena slovesa

Pa popilimo še:

Mala nerodnica

sonce slika barvito impresijo poletja

izpod svetlih kodrčkov
zvedavo raziskujejo
modre očke

v hlačke iz rožastega batista
oblečeno telesce
božajo
gladki prsti toplega zraka

deklica se smeje

potem igrivo pomaha

z bosimi nogicami
stopa proti vratom

papa

papa

papa


v elegantnem saltu
pade čez prg

ustnice nabere v šobo

osramočena zahlipa



Naj bo dovolj:)

Morda najdem do jutri v zaprašenih možgančkih, kaj primernega;)

Hvala!
lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
04. 03. 2011 ob 06:59

Samo nekaj drobižka(veliko nočnega dela sem pozbila, bo že morda jutri)

Mala nerodnica

sonce slika barvito impresijo poletja

izpod svetlih kodrčkov
zvedavo raziskujejo
modre očke

v bele hlačke
(tu ne gre - bo trba krepko spremenit)
oblečeno deklico
božajo
gladki prsti toplega zraka

z bosimi nogicami
stopa proti vratom

igrivo pomaha

papa

papa

papa

sproščen smeh
se prelije
v eleganten padec čez prag (tu mislim, da je bolje)


ustnice nabere v šobo

osramočena zahlipa

Hvala!
Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
05. 03. 2011 ob 22:24

Nocoj nisem imela namena, kar koli popravljat, pa me je premagalo:)

Mala nerodnica

z bosmi nogicami
lahkotno stopa proti vratom

oblečena
samo v kratke hlačke
z naramnicami
iz belega bombaža
potiskanega z rdečim cvetjem

božajo jo
gladki prsti
toplega zraka

redki svetli laski
v svedrastih resicah
padajo na modre očke

zunaj slika sonce
barvito impresijo poletja

deklica igrivo pomaha

papa
papa
papa

sproščen smeh
se razlije
v eleganten lok
padca
čez prag

ustnice nabere v šobo

osramočena plane v jok


Lp, Lea

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
05. 03. 2011 ob 23:02

Lea, nimam ravno veliko časa danes, ampak sem ti že večkrat hotela napisat, da (pri zgornji pesmi) razmisli o uporabi pomanjševalnic (očki, kodrčki ipd.), saj že v naslovu poveš, da gre za majhno deklico. Se mi zdi, da bi boljše delovalo, da pišeš iz njenega sveta, ki je bil takrat povsem prav velik zanjo (če uporabljamo pomanjšalnice, tvegamo, da je ta pogled nekako pomilovalen ali olepševalen).

Lp, kar pridno naprej,
Ana

Zastavica

Lea199

Poslano:
06. 03. 2011 ob 20:47

Ana, zelo sem vesela tvojega komentarja in nasvetov.
Vendar, ti ni potrbno hitet z odgovori, razumem, da nimaš časa. Razen tega sem v tem dobrem letu na pesem.si, dobila od vas urednic zelo veliko, za kar sem vam zelo hvaležna. Zavedam se tudi, da vam tega ne bom zmogla nikoli povrnit.
Glede pomanjševalnic, res ne bi pogruntala. Sedaj bom poskusila popravit.
Pri zgornji pesmi me moti tudi, da preveč opisujem zunajnost, pozabljam na čustva.
Razmšljam, prej ali slej mi "kapne";)
Hvala!
Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
06. 03. 2011 ob 22:54

Nekaj popravkov, čeprav razmišljam, da bom napisala novo pesem.

Mala nerodnica

oblečena
samo v kratke hlače
z naramnicami
iz belega bombaža
potiskanega z rdečim cvetjem

božajo jo
gladki prsti
toplega zraka

bosa stopa proti vratom
v sonce ki slika
barvito impresijo poletja

ponosna ker zmore
odločno pomaha
papa
papa
papa

sproščen smeh
se razlije
v eleganten lok
padca
čez prag

ustnice nabere v šobo

osramočena plane v jok

Za nocoj dovolj :)
Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
09. 03. 2011 ob 22:48

Nekaj popravkov, mala nerodnica ostaja v "bunkerju" in čaka, da jo nekoliko pozabim. Sedaj se mi vedno zapisuje po že napisani varianti.

Nona Nanca

drobna v črno oblečena ženica
z obveznim predpasnikom
in nazaj zavezano ruto
prijaznega pogleda
milega glasu
nasmejana
vsako jutro
v veliko skodelico proje*
nadrobi koruzni kruh

tebi eno
meni eno žlico
govori

bežita
skrivata se ob potoku
bojita se vojakov
mala ne ve kaj je vojna
ne vidi vojakov
vendar so
verjame

sredi igre ju zmoti mama
vsa zasopla
prestrašena
vzame deklico v naročje
in milo prosi ostarelo mater

pridi
gremo domov

joče

kriči

ženica
skozi očala
globoke zmedenosti
pogleduje nazaj
v bledo pustinjo
nezaznamovano z brazdo spomina

vojaki izginejo
izlušči se spoznanje
le kaj počne ob potoku

skupaj se vrnejo v hišo

Slovo

oktobrsko jutro je brez leska
odsotno
monotono

skozi hišo
se plazi čudna vznemerjenost

mama joka
s tresočo roko si otira lica

očka čudno negotov
se prestopa sem ter tja

mala sprašuje
nona ni

nerodno zastavljeno vprašanje
v jeziku otroške govorice
terja odgovor

nina

v šepet stisnjena beseda
se izgublja
v vrvenju
mrmrajoče množice

spečo ženico
položijo v krsto

z molitvijo
jo pospremijo iz hiše

okraden otrok
še ne pozna pomena slovesa

Moti me predvsem zaključek.

Hvala!
Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
10. 03. 2011 ob 17:31

Nona Nanca

drobna v črno oblečena ženica
z obveznim predpasnikom
in nazaj zavezano ruto
prijaznega pogleda
milega glasu
nasmejana

vsako jutro
v veliko skodelico proje*
nadrobi koruzni kruh

tebi eno
meni eno žlico

pravi

bežita
skrivata se ob potoku
bojita se vojakov
mala ne ve kaj je vojna
ne vidi vojakov
vendar so
verjame

sredi igre ju zmoti mama
vsa zasopla
prestrašena
vzame deklico v naročje
in milo prosi ostarelo mater

pridi
gremo domov

joče

kriči

ženica
skozi očala
globoke zmedenosti
pogleduje nazaj
v bledo pustinjo
nezaznamovano z brazdo spomina
*

oktobrsko jutro je brez leska
odsotno
monotono

skozi hišo
se plazi čudna vznemerjenost

mama joka
s tresočo roko si otira lica

očka čudno negotov
se prestopa sem ter tja

mala sprašuje
nona ni

nerodno zastavljeno vprašanje
v jeziku otroške govorice
terja odgovor

nina

v šepet stisnjena beseda
se izgublja
v vrvenju
mrmrajoče množice

spečo ženico
položijo v krsto

z molitvijo
jo pospremijo iz hiše

okraden otrok
še ne pozna pomena slovesa

Popravki:)
Lp, Lea

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
10. 03. 2011 ob 20:54

Pozdravljena, Lea, zelo pridno piliš "trojčka". Morda malo v razmislek:
Pri Mali nerodnici se mi zdi zdaj veliko boljše brez pomanjševalnic. Zmoti me "barvito impresijo poletja"
(morda samo: sonce, ki slika poletje?)
tudi "eleganten lok" za padec - izognila bi se tujki, pa tudi pomensko malce štrli. Koncu bi odvzela interpretacijo (osramočena), ker najbrž je "le" besna in jo boli?

Nona Nanca se nekako zgubi v tem delu:

"ženica
skozi očala
globoke zmedenosti
pogleduje nazaj
v bledo pustinjo
nezaznamovano z brazdo spomina"
je pustinja nezaznamovana ali zaznamovana? ali so ta očala obrnjena v preteklost? ali so resnična? - no, to se poraja, če berem dobesedno.

Slovo - morda preveč razlagalno:

"nerodno zastavljeno vprašanje
v jeziku otroške govorice
terja odgovor"

(otroško vprašanje terja odgovor ?)

"spečo ženico - morda kar nono?
položijo v krsto"

tudi konec bi oklestila:
otrok
še ne pozna slovesa


Toliko zaenkrat, bolj na hitro. Lepo bodi,
Ana

Zastavica

 < 1 2 3 4 5 6 7 >   Zadnja ›

Komentiranje je zaprto!