Pa nadaljujmo:

Sodobni japonski haiku

20-to stoletje pa je postopoma pripeljalo japonski haiku do najnovejše oblike haikuja, ki ga poimenujmo SODOBNI JAPONSKI HAIKU.
Sodobni japonski haiku pa je nastal tako, da je postopoma združil vse elemente vseh treh prej opisanih haikujev: juki haikuja, muki haikuja in senrya. Razširil je tematiko na vse mogoče; zen je le še zelo rahlo skorajda nezaznavno prisoten; opušča pa tudi značilno zlogovno strukturo, ki je sedaj lahko povsem poljubna.

Zahodni haiku

Nekje proti koncu devetnajstega stoletja pa se s to specifično japonsko miniaturo (pri tem imamo v mislih še vedno moderni in ne sodobni japonski haiku) sreča tudi Evropa in preostali svet. Ta polna pesniška miniatura prevzame mnoge evropske pesnike in ustvari se povsem nova oblika te trivrstičnice, ki se preprosto imenuje HAIKU. Prvi zahodni pisci haikujev se še trudijo z naravo, a le redki poznajo zen. Tako velikokrat nastanejo kratke vzhičene a posrečene trivrstičnice, ki opisujejo lepote narave v ozki posodici zlogovne strukture 5 – 7 – 5, ki je med prvimi značilnostmi zahodnega haikuja, kot ga imenujem na tem mestu.
Le redki zahodni haikuji imajo zenovsko globino. Opisuje se še vedno narava, ki pa se opisuje vsebolj metaforično (metafora – prispodoba ali ponazoritev) in ne kot je bilo to v japonski tradiciji bolj v navadi; metonimično (metonimija – preimenovanje). S časom pa se tudi pri zahodnem haikuju podobno kot pri japonskem sodobnem haikuju sprostijo vsa merila, tako, da si haiku razen po trivrstičnosti (pa še ta ni več pogoj), sploh ni več podoben.
Ker je zahodni haiku enako težko razčlenjevati kot sodobni japonski haiku, saj je tudi ta postal vse kaj drugega kot; zenovski zapis tega trenutka v povezavi z naravo, življenjem in vsem obstoječim, tako na duhovni kot materialni ravni, sem oba enostavno povezal s skupnim imenom SODOBNI HAIKU, kajti sodobni čas je prepletel vse in vsi smo se (tudi Japonci) oddaljili od narave.
Seveda se je treba najprej vprašati: kaj je narava in kaj narava ni. Sodobnejši pogled na svet kaže, da je narava vse: mravljišče je enačeno z velemestom; duševna razrvanost se enači z neurjem ali kakšnim drugim naravnim pojavom, in tudi to je na nek način dokaj zenovski pogled; torej bi omejitev sploh ne smelo biti, pa vendar mislim, da temu ni tako. Ko naletimo na miniaturno trivrstičnico, bi jo morali sprejemati kot haiku šele takrat, ko ugotovimo, da nas iz nje ne nagovarja avtor, temveč, da nas nagovarja miniatura sama.
Po moje se lahko imenuje haiku le tista trivrstičnica, ki nosi v sebi zapis nekega trenutka in takšno globino, ki hkrati zajema vse.
Da pa bi sodobni haiku (kot že rečeno, pod tem imenom razumem tako japonski kot zahodni haiku dvajsetega stoletja) lahko uvrstili pod vsesplošno oznako haiku, ne glede na to kako se imenuje s strani avtorja, je treba najprej razčleniti sodobni haiku na več različnih podzvrsti kot so se pojavile. Uporabljati njihovo poimenovanje, če so se poimenovale same, in jih posebej poimenovati, če se ne glede na prej povedano imenujejo preprosto haiku.

Sam sem naredil nekakšen seznam ločevanja sodobnega haikuja na različne oblike:

oblike sodobnega haikuja

Sodobni juki haiku: haiku, z zenovskim zapisom tega trenutka v povezavi z naravo, življenjem in vsem obstoječim, tako na duhovni kot materialni ravni, z vgrajeno besedo kigo, dočim se besede kireji sme odreči. Tudi zlogovna sestava ni pomembna, čeprav naj bi težil k eni izmed treh variant modernega haikuja: 5 – 7 – 5, 5 – 5 – 7 in 7 – 5 – 5.

Primer:

Po vsaki smrti
razgaljena v mesečini
odprta zemlja. Slavica Šavli

Gol in preprost opis nekega razgaljanja zemlje (grob) v mesečni jesensko-zimski noči (smrt), ki zamrzne v trenutek s kireji – mesečina, kjer branje nekako zastane, ali z zaključno kireji (zemlja), kjer se tudi pojavi zamolk.

Sodobni muki haiku: haiku z zenovskim zapisom tega trenutka v povezavi z naravo, življenjem in vsem obstoječim, tako na duhovni kot materialni ravni, ki se sme odreči obeh dveh zahtevajočih se besed in tudi zlogovna sestava ni tako pomembna, čeprav naj bi težil k eni izmed treh variant modernega haikuja: 5 – 7 – 5, 5 – 5 – 7 in 7 – 5 – 5.

Primer:

v nočni tišini
okno vsrkava
glasove potočka T. Mahkovic

Sodobni senryu: haiku katerega osnova je satira. Torej opisovanje tega trenutka na oster in zbadljiv način. Opisuje pa predvsem družbene odnose in človeško naravo.Zlogovna sestava ni pomembna, čeprav naj bi težil k eni izmed treh variant modernega haikuja: 5 – 7 – 5, 5 – 5 – 7 in 7 – 5 – 5.

Primer:

iz faksa prihaja
milijon
mrtvih listov Fumiko Sato, prevod: Mirjam Čuk

Modernistični haiku: vsaka trivrstičnica, ki je ne moremo uvrstiti v nobeno izmed prej naštetih oblik haikuja, pa jo avtor vseeno poimenuje haiku.

Primer:

Besede, v srcu
tišine pozaspale.
Nobene sledi! Milan Dekleva

Imam pa ob tem par pripomb tudi na svojo označitev zadnje vrste haikuja. Ko sem namreč razmišljal kam in kako uvrstiti razne 'poskuse biti haiku', sem po sili prilike našel to zelo površno skupno ime: modernistični haiku. Kajti obstaja še nekaj pomislekov: V trivrstičnico natlačen aforizem, je zame še vedno le aforizem in ne haiku, pa čeprav sem tovrstne poskuse zganjal tudi sam. Opisovanje lepot in grdot, poštenja in nepoštenja itn. se mi tudi ne zdi vredno haikuja. Tudi pesniško leporečje je tukaj zelo vprašljivo. Etika in morala pa tudi nimata svojega pravega mesta v haikuju. Vendar o tem v nadaljevanju pri sestavljalskih pristopih.

Okrnjeni haiku: sodobni haiku, ki bi ga lahko uvrstili v eno izmed gornjih kategorij haikuja, zapisan v samo eni ali v dveh vrsticah.

Primer:

sonce sije
dežek lije Marjan Matic Mahkovic

Sem bi lahko uvrstili tudi domislico haikuistov, ki jim je forma (zlogovna struktura) sveta in so 'izumili' še krajšo uokvirjeno obliko haikuja s strukturo 3 – 5 – 3.
Primer:

oblaki
ob smrti sonca
vzplamtijo T. Mahkovic

Eksperimentalni haiku: vse kar avtor imenuje haiku, pa v resnici ne vizualno in ne kako drugače ne deluje kot haiku.

Primer:

…
Ah! Kurac!
… T. Mahkovic

Dvojni haiku: haiku kateregakoli opisanega tipa, ki je napisan tako, da je zaključen na dva načina. V bistvu sta to lahko dva haikuja, ali pa en sam, s tem, da nakazuje dve varianti zaključka.

Primera:

1.
s krušno drobtino
otovorjena mravlja
kali hišni mir


s krušno drobtino
otovorjena mravlja
kazi hišni red T. Mahkovic

2. pivo pijoč zrem
v malega voza kolo
in poslušam jaz(z) T. Mahkovic

Luna: nova pesniška oblika ki je izšla iz haikuja, in jo je izumil sodobni ameriški pesnik Robert Kelly. Temelji na zlogovni sestavi 5 – 3 – 5, tematika je poljubna. Krstil jo je za luno, zato, ker na papirju ti trije verzi ustvarijo podobo luninega krajca.

Primer:

ko je čisto poln
se mesec
prevrne kot čoln Robert Kelly, prevod: Boris A. Novak

Parodihaiku: haiku, ki ga je domislil Ivan Peklar – Jani. Tu gre za čisto parodijo haikuja ali sklopa haikujev na kakšen znan haiku, velikih mojstrov haikuja.

Primer parodije v sklopu haikujev na znameniti Bašev haiku z žabo:

stari ribnik
žaba je vskočila;
žabec pobegnil

stari ribnik
žaba je vskočila;
brez karte

stari ribnik
žaba je vskočila;
kako dolgočasno!

stari ribnik
žaba kadi:
BUM! Ivan Peklar – Jani

Haiku parodija: trivrstičnica ali sklop le-teh, ki na šaljiv način kažejo to kaj haiku ni.

Primer je na koncu tega sestavka.

Haiku sonet: trivrstičnica, ki jo je izmislil T. Mahkovic. Temelji pa na jambskem enajstercu, in podobno kot senryu, parodično opisuje svet. Ponavadi je tudi naslovljen.

Primer:

Dame z vozički

Z vozički dame vsepovprek hitijo.
Iz enega le otrok se oglaša,
a v drugih vidim samó špecerijo. T: Mahkovic

Križani haiku: domislica T. Mahkovica je miniatura črkovne, zlogovne ali besedne križanke, ki se bere enako ali različno v vodoravni in navpični smeri.

Primer:

MA LI
JO ŽE T: Mahkovic

Haiku strip: se pojavi nekje v dvajsetem stoletju. To je kratek strip z bolj ali manj kratko haikuju sorodno vsebino.

Primer:
http://sl.netlog.com/Odbitjek/photo/photoid=1789415&surr=0#photos

T. Mahkovic


Sodobna haige: z risbo ali fotografijo podkrepljen haiku katerekoli zvrsti.

Sodobni verižni haiku: tudi haiku verižica ali haiku pentlja. Verižni haiku piše en sam, ali pa več haiku piscev, to pa tako, da eden napiše haiku in ga preda naslednjemu, ki napiše nov haiku s tem, da uporabi zadnji verz predhodnjega kot prvi verz svojega haikuja. Pesem se gradi tako dolgo, dokler nekdo ne zaključi pentlje s prvim verzom prvega haikuja. Tu bi podal pripombo. Po moje bi morala biti verižica sestavljena iz enakovredno polnih haikujev, tako da ostane vsak posamezen haiku, čeprav iztrgan iz konteksta, še vedno haiku v svoji (po)polni obliki.

Haiku sklopi: na različne načine povezano večje število haikujev tako, da tvori posebno celoto; podobno kot verižni haiku.

Sodobni haibun: prozno delo v katerega so vgrajeni haikuji. Haibun lahko vsebuje haikuje vseh opisanih oblik.

Se nadaljuje ...