Forum

O haikuju - 1. del

Na Zalkino željo bom tu objavil svoj esej o haikuju, ki nosi naslov: Zakaj vsak stavek, razdeljen na 5, 7 in 5 zlogov, ni haiku?
v več delih - enega na teden recimo.
Za esej je v dobršni meri kriv tudi naš Dani Bedrač, s katerim sva vodila neke pesniške delavnice, in ko sva pripravljala delavnico o haikuju, je ob tem (za to) nastal ta esej.
Z esejem sem želel razjasniti nekatere zadrege okrog haikuja in narediti nekakšno razvrstitev haikujev kakršni se pojavljajo predvsem v našem prostoru. Sicer ne vem, v kolikšni meri mi je to uspelo, a mislim, da sem dodal drobcen košček mozaika za razumevanje haikuja.

Tu je prvi del:

Zakaj vsak stavek, razdeljen na 5, 7 in 5 zlogov, ni haiku?

Da si odgovorimo na naslovno vprašanje moramo spoznati haiku; to mikavno miniaturo, prinešeno iz japonske poezije. Da pa spoznamo haiku, se moramo najprej lotiti dosti obširnejšega pojma; in to je japonska poezija.
Ob spoznavanju njenega razvoja se bom dotaknil le tistega, kar potrebujemo za samo razumevanje pesniške oblike haiku. Potrebno pa je predvsem vedeti nekaj o razvoju tiste poezije, iz katere se je haiku rodil. In pa seveda; kaj je to kar opredeljuje vso japonsko poezijo kot japonsko. Torej tudi 'naš' haiku. To pa sta predvsem dve stvari, ki vam jih želim na tem mestu razjasniti. In to sta:
1. ZLOGOVNA STRUKTURA na kateri temelji večina japonskih pesniških oblik
in
2. ZEN, ki je prisoten v skoraj vseh poezijah azijskega kontinenta in o katerem bomo govorili šele, ko pridemo do rojstva haikuja, za katerega ustvarjanje in dojemaje je še prav posebej pomemben.
Zlogovna struktura večine japonskih pesniških oblik
Lahko bi rekli, da v skoraj vsej japonski poeziji, od pamtiveka dalje prevladuje zlogovna struktura 5-ih in 7-ih zlogov v različnih kombinacijah in postavitvah. Zlogi v japonski poeziji, pa niso razdeljeni na poudarjene in nepoudarjene, kot je to značilno v evropski kulturi, saj japonščina sama temelji predvsem na fonetičnosti in na čistih, kratkih ter odsekanih zlogih.
Že v samem začetku japonske poezije se srečamo z neke vrste epsko pesniško obliko z imenom ČOKA; kar pomeni dolga pesem in katere zlogovna struktura temelji ravno na 5-ih in 7-ih zlogih.
Hkrati z njo, ali iz nje, pa se pojavi tudi miniaturna pesniška oblika z imenom TANKA, kar v prevodu pomeni kratka pesem, s točno določeno zlogovno strukturo 5-ih verzov: 5 – 7 – 5 – 7 – 7. Tanko pišejo predvsem ženske, opeva pa ljubezen in lepote narave.
Sočasno s tanko pa se pojavijo še tri pesniške oblike s popolnoma isto zlogovno strukturo 5-ih verzov kot pri tanki: 5 – 7 – 5 – 7 – 7. To pa so WAKA, UTA in DOKA.
Prevladuje mnenje, da so to le tri sopomenke tanke, vendar v to lahko upravičeno dvomimo, če vemo da so Japonci vrste svojih pesmi poimenovali po vsebini in ne po obliki, tako kot mi zahodnjaki. Zatorej mislim, da so v svojem času te tri pesniške 'oblike' prevzele vsaka svojo pesniško vsebino, zatem pa sta dve; waka in uta postali manj zanimivi, pa sta ostali le tanka in doka. Obe sta prisotni še danes. Tanka s poljubno, doka pa še vedno le z versko/filozofsko vsebino.
Torej evropsko pesništvo pozna različne oblike pesmi, ki se med sabo razlikujejo resnično po oblikah - formi; japonske pa so lahko vizualno in shematsko istih oblik, pa se razlikujejo zgolj po vsebini – tematiki. Zato bi pravzaprav ne smeli govoriti o pesniških oblikah; temveč o vrstah pesmi.
Sedaj pa se vrnimo nazaj k tanki, doki, waki in uti in razvijanju japonske poezije, ki nas bo kmalu pripeljalo do haikuja.
Držali se bomo predvsem tanke, ki ji neznano kdaj postaneta waka in uta sopomenki. Zato tudi poljubna tematika. Ko so se zlile v eno so pridobile na poljubnosti vsebine.
No, naj bo tako ali drugače; iz tanke se, do konca 17-ega stoletja, postopoma razvijeta dve samostojni pesniški obliki. In sicer:
1. RENGA kar v prevodu pomeni verižna pesem. Kot samo ime pove, je pesem daljša in sestavljena iz več enot – členov, ki so jih pisali in jih ji dodajali različni pesniki. Skupinska pesem torej. O obsežnosti posameznih členov ne vem veliko, zlogovna struktura pa ostaja podobna. Rengo bomo omenili zopet pri haikuju.
2. HOKKU – predhodnik haikuja, če že ne prvobitni haiku. Hokku je tanka, ki ji je odpadel rep – zadnja dva verza.
Tu pa nastane prva zadrega. Po nekaterih podatkih, naj bi hokku nastal po prvih treh verzih neke vmesne pesniške oblike imenovane HAIKAI. (Pri čemer je trebe vedeti, da so japonski zapisi hokkuja kot tudi haikuja enovrstični in ločujejo enote 5 – 7 – 5 le po zarezi ali po resonanci.)
Vendar; prvi trije verzi tanke, wake, ute in doke so povsem enaki prvim trem verzom haikaja, iz česar lahko sklepamo, da je haikai peta oblika tanke. Po vsej verjetnosti je bila tematika haikaja narava, ki jo je prevzel ali obdržal tudi hokku in po njem haiku.
Kakorkoli že; ker so hokku pisali haidžini kot so Bašo, Issa idr., ki jim pripisujemo najlepše in najpopolnejše hajkuje, se domneva, da je hokku pravzaprav prvobitni haiku, kar nam potrjuje tudi zlogovna struktura teh dveh pesniških miniatur.
Klasični in moderni japonski haiku v povezavi z zenom
Ker je haiku po zlogovni strukturi povsem enak hokkuju, se v raznih opisih poimenovanje 'hokku' večkrat zasledi kot drugo ime za haiku. Najzanimivejše pri vsem tem pa je to, da se kot druga sopomenka haikuja omenja tudi haikai. Torej; haikai, hokku in haiku, naj bi bile sopomenke za eno in isto pesniško obliko ali vrsto.
Vendar, ker je 'baševski haiku' ali hokku, okrog leta 1900 doživel reforme in šele takrat dobil ime haiku, bomo za lažje razumevanje hokku kot predreformski haiku poimenovali KLASIČNI JAPONSKI HAIKU; haiku po reformi pa MODERNI JAPONSKI HAIKU.
Iz klasičnega japonskega haikuja se je torej razvil moderni japonski haiku.
Primerjava: Zlogovna struktura obeh haikujev je 5 – 7 – 5, oba opisujeta naravo in obema je osnova pisanja ZEN. Haiku namreč pomeni nekaj takega kot ta trenutek vpet v naravo in v vse obstoječe.
Prvič pa se pojavi tudi poimenovanje HAIDŽIN, kar je oznaka za pisca haikujev. Vendar pa je treba vedeti nekaj; dandanašnji haidžinov ni, ali pa jih je izjemno malo. Zakaj? Zato ker je haidžin način življenja. Zenovski način življenja.
Sedaj pa smo prišli do točke kjer je potrebno povedati nekaj o zenu.
 

coprnica z barja

Poslano:
09. 09. 2009 ob 09:26

Si že printam, Tomaž, da potem v miru preberem. :)
Pa ne zato, da bi se podala v vode haikuja, en poskus sem naredila, tako za poskus, no dva - pa se je kar hitro izkazalo, da drugi ni haiku.
Zdaj bom bolj srkala teorijo in samo širila vedenje o tem, praktično izvedbo pa prepustila tistim, ki to zares obvladate.

Se že veselim naslednjega dela ;)

lep dan, Tomaž

teja

Zastavica

Yoda

Poslano:
09. 09. 2009 ob 09:57

Odlično!
Tud jest komej čakam 2 del!

Lp y.

Zastavica

Tomaž Mahkovic

Poslano:
09. 09. 2009 ob 10:22

Coprnica, Yoda; hvala vama - saj ni neka huda študija - le eno poljudno razmišljanje.

Lp

Zastavica

coprnica z barja

Poslano:
09. 09. 2009 ob 10:24

Sej to je važn, da je poljudno. Da je razumljivo :)

Saj veš, kako je (baje) rekla Marija Terezija? Da se morajo zakoni in kar je takega pisat tako, da bo razumljivo dohtarju in kmetu. :))))

Še enkrat hvala, Tomaž, ker deliš z nami.

lp, Teja

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
09. 09. 2009 ob 11:01

Tomaž, super si!
:)

Lidija

Zastavica

ajda

Poslano:
09. 09. 2009 ob 11:51

Si pa priden pjeb:))))). Branja veliko in zelo dobro za razjasnitev in razsvetlitev, ko smo kdaj v dilemi, a je to to, ko napišemo v naslovu haiku. In dostikrat mislimo, da so zlogi pomembni, je pa to seveda premalo:)), ja, saj se učimo in smo učljivi, ko nam tako lepo servirajo sveže pečeno:).

lp, ajda

Zastavica

Tomaž Mahkovic

Poslano:
09. 09. 2009 ob 12:00

Lidija, Ajda, hvala.

Ni pa, ajda, to tako sveže pečeno - že malce dolgo stoji v hladilniku :))), pa se mora malce prevetriti, zato so kakšne kritike na morebitne netočnosti, lapsuse ipd. nadvse dobrodošle.

Zastavica

kresnička

Poslano:
17. 12. 2009 ob 23:20

Lepo si prfoksno razložil.
Hvala HAIDŽIN !

lP
kS

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
17. 12. 2009 ob 23:26
Spremenjeno:
03. 09. 2011 ob 22:00

Ja, se splača pogledati še ostale štiri dele Tomaževega eseja o haikuju, kdor še ni, seveda!
Prispevke najdete v v razdelku forum - pesniško razpredaj.

Ni, da ni!
:)

Lidija

Zastavica

Tomaž Mahkovic

Poslano:
18. 12. 2009 ob 07:42

Ks - Kr rdim :)

Zastavica

Lea199

Poslano:
28. 06. 2011 ob 11:14

Da boš rdel še bolj;)

vedno znova se vračam.

Hvala za napisano.

Lp, Lea

Zastavica

branka

Poslano:
25. 04. 2020 ob 12:12

Lepo in poucno Tomaz! Nisem vedela, da obstajajo tvoji eseji in z velikim zanimanjem grem prebrati ostale. Hvala!

lp branka

Zastavica

Komentiranje je zaprto!