odlično :), Platanas, znaš uporabljati teorijo in si jo (za začetek) kar lepo  prikazala v svojih dveh slikah.

Haiku mora teči kar najbolj naravno. Idealno bi bilo, če bi prvi

Bor se postavlja

v zeleni toaleti

pred golo brezo

mogla urediti tako, da besedni red ne bi bil zaznamovan, to je obrnjen?

takole naj bi bilo:

V zeleni toaleti

se bor postavlja

pred golo brezo

ali

Bor se v zeleni toaleti

postavlja

pred golo brezo.

  Seveda pa je treba zdaj urediti problem s številom zlogov.

  Seveda je haiku tudi tak, kot si ga napisala, prav v redu, le tale naravnost, preprostost, brez obračanja besed je tisto, kar mu manjka do popolnosti.

drugi haiku:

barve bledijo

prek spuščenih vek dneva

v negative sna

pojavlja se vprašanje (glede na preprostost izraza, ki ga zahteva haiku) kako lahko barve bledijo "prek spuščenih vek"?

  Najbrž si mislila tako: barve skozi spuščene veke bledijo (ko zaspiš in potoneš v sen)?

In pa seveda, kaj je to NEGATIV SNA? preveč nejasno za haiku (negativ sna je zame budnost, recimo, za koga drugega hude sanje, za tretjega pa nekaj desetega. Torej, premalo jasno!)

Torej bo treba za to, da bo haiku res Ok, najti primernejšo besedno zvezo za tisto z vekami

in pa "potemniti prostor" za temi vekami ;

( v smislu:

Barve bledijo.

Pod težkimi vekami

negativ dneva.)

LP, lidija

hehe,  Lea, sva hkrati tipkali :)))

:)))

Hvala obema za odziv, sem ful vesela nasvetov:)

Barve bledijo.

Pod težkimi vekami

negativ dneva.

Tale popravek mi je všeč, lahko posvojim? Sem hotela točno to zapisati, da se barve dneva ponoči pod zaprtimi vekami spremenijo v črnobeli negativ:))

v zelenem fraku

važno poplesuje bor 

pred golo brezo

bi bilo tako bolje??sam potem prvi in zadnji del ne tvorita povedi, kot sem razumela, da naj bi...

To pa ni krvavo nujno, da jo (tvorita)  Je samo zaželeno :)

  Zdaj bi morala spet malo obrniti:

Pred golo brezo

v lepem zelenem fraku

poplesuje bor.

Seveda lahko posvojiš prvega :)

 Lp, lidija

Seveda, spet sem obračala besede, navada:)))Jo je težko izkoreniniti.

Pred golo brezo

v zeleni toaleti

poplesuje bor

ali

pred golo brezo 

v sveže zelenem fraku

poplesuje bor

ali tvoja varianta????;)

vse, kar izbereš, bo prav. :)
  Lp, lidija

Sem se odločila za sveže zeleni frak:)

kaj pa ta dva:

Sestradana noč

v intervalih ugrizov(z intervali ugrizov)

najeda(požira)luno

krike lačnih vran

nad zapuščeno gmajno

razbije sonce(razsuje/raztrosi veter)

kaka ideja za izboljšavo??? lp, S

1. boljše je z intervali ugrizov, ker drugače bi moralo biti " z ugrizi v intervalih"

in bolje (se mi zdi) požirati, najedati ima nekako preveč psihološko komponento  - mi pa vidimo v tvojem zapisu sliko iz narave!

2. Ne! razbije sonce(razsuje/raztrosi veter), ker s to obliko ne ujameš trenutka, pač pa se to dogaja kadarkoli (recimo vsak dan?, vsako zimo ... vsake toliko ... itd-

 (raba glagola za uokvirjanje slike!) - razbija, raztresa torej.

krike lačnih vran

nad zapuščeno gmajno

razbija sonce

Včasih narobe razumemo, da v haiku poeziji iščemo čimkrajši trenutek, kar pa sploh ni res. Ta trenutek lahko traja, važno je, da je to slika, ki jo vidimo pred seboj!

  Lp, lidija

Krasno, hvala ti, sem res razumela, da je treba ujeti kratek   trenutek, oz. sem smatrala, da je trenutek vedno kratek, če ne ni trenutek:)) Saj veš-v trenutku....za nekaj trenutkov....itd:) Lp, še pošljem kakega, hvaležna za debato in pomoč, bi rada dobla malo občutka za tele haikuje, ni tako enostavno...

ni, a ne?!! Samo ti garantiram, da s časom, vztrajnostjo in mnogimi poizkusi to postane!

  :)

  Vprašaj recimo ... Leo 199!

 LP, lidija

ja, Lea je že mojstrica:))

Hvala Lidija,

tudi od mene, vama sledim in upam, da ob tem nekaj pridobim:)

Res ni kar tako na izi. Najhuje mi je bilo, ko sem hotela jeseni na nekaj silo(slabo razumevanje nekaterih zapisov). To so bili dnevi, ko sem bila čisto na tleh:(

Upam, da mi ni namenjen še kakšen tako globok padec. Zares je bilo hudo. (Če ne bom pisala haikujev, ne bom pisala ničesar. Vse ostalo pišem samo zato, da ohranjam besedni zaklad)

Hvala!

Lp, Lea

odgovorila, spontano, brez da bi videla vprašanje:)

Ja, meni nekako teh 17 zlogov ne gre več iz glave, kamor grem na prste štejem...sem bila sprva navdušena, kako sem našla pravo število, ampak vse ostalo pa ni glih štimalo. Ampak nočem pa tud rim zgubit ;) No, mene pesnenje oz. neuspehi ob tem ne spravijo ravno na tla, bi pa sčasoma rada malo zrasla...saj pravim,ko bo čas....

(kaj je že to??):)

Lp obema

Glede pesnjenja tudi sama nimam ravno velikih travm, ker, kot sem zgoraj napisala, pesnim, pišem zgodbe itd. zato, da ohranjam besedni zaklad.

Haiku ne smatram kot pesem, ampak neko stanje (osebno zaznavo), zato mi toliko pomeni. 

Tomaž Mahkovic mi je ob najnem zadnjem srečanju, da se tisti dan, ko se mu pišejo haikuji, drugače počuti. Tudi sama sem opazila nekaj podobnega (seveda samo ob tistih, ki zadenejo).

Lp, Lea

ja, razumem to počutje, ki je drugačno ob dnevih, ko nekaj dobrega pride iz nas...pri meni je to ponavadi čisto spontano, nepričakovano....za haikuje je potrebno verjetno najprej znati dobro opazovati, videti trenutek, nato ga doživeto opisati....

Ob temle se mi je nekaj posvetilo...verjetno tole ni prav:

pobesnel oblak

z razprtim plaščem mržnje

prekrije sonce

(preveč čustveno obarvano??)

Če po tehle razgovorih prav razumem, bi bilo bolje tako:

temačen oblak

z razprtim plaščem sence

zakrije sonce

????

Najprej, pri meni haiku udari v trenutku. Vidim nekaj in v hipu se porodi asocijacija. Seveda takrat, ko je haiku "ta pravi". Podobne trenutke sem imela že kot otrok (takrat jih nisem tlačila v 17 zlogov). Pojavili so se in izzveneli v glavi.

Potem, veliko manj dobro, je videno, vendar rabim veliko truda, da vse skupaj spravim v haiku. To se mi zelo redko posreči, saj nastane haiku po pravilih, vendar ne prepriča.

Seveda lahko poskusim nekaj napisati v formi z upoštevanjem vseh pravil. Spet rata, a ta haiku je dobesedno kilav (to je samo vaja v zlogovanju).

Naj ti sedaj poskusim nekaj napisati o tvojih zadnjih dveh poiskusih.

pobesnel oblak     ( za oblak, bi vsaj jaz težko rekla, da je pobesnel:) )
z razprtim plaščem mržnje
prekrije sonce   (tu je narobe glagol - prekriva) 

 (preveč čustveno obarvano??) (ne vem, tudi mržnja mi ni najbolj všeč, vendar mislim, da bi morda šlo).

Če po tehle razgovorih prav razumem, bi bilo bolje tako:

temačen oblak
z razprtim plaščem sence
zakrije sonce  (tu je spe problem glagol - zakriva)

Ostalo bi vsaj po moje šlo.

Seveda ne vzemi vsega za čisto zlato. Lidija zna, jaz se samo trudim:)

Lp, Lea

no, si mi pomagala pri glagolu, zdaj razumem....dolgo rabim:))

Tisti pobesnel oblak sem opazila pred nevihto....asociacija, vidim da ne paše, vse mora biti čimbolj naravno.....

torej bi bilo mogoče najbolj prav :

velik siv oblak

z razprtim plaščem sence

zakriva sonce

No ja, ko ga čisto oklestim po vseh pravilih, pa mi ne sede več, haha...

te bom počasi razumela, da si lahko na tleh:)

Na začetku je vsak nasvet zlat:))  Lidija zna, ji pa tesno slediš:))))) Hvala, lp

Tesno res, ne. Capljam nekje zadaj.Trudim se, da bi šla vsaj v isto smer.;))

No, saj zdaj bi šlo:

velik siv oblak   (tu lahko iščeš med pridevniki - lahko je -  temačen, zabuhel, napojen, ...)
z razprtim plaščem sence  (tudi tu bi sama iskala - morda -  z razpetim ogrinjalom)  
zakriva sonce

Za enkrat toliko:)

Lp, Lea