Forum

O haiku poeziji

Haiku, kot vsi vemo, izhaja iz japonske kulture zena.
V osnovi haiku NI trivrstičnica ampak je napisan z japonskimi znaki v eni sami vertikalni vrstici.
Obseg haikuja je 17 zlogov oziroma japonskih "on", ki so v resnici zvoki. V slovenščini je zlog veliko bližji "on"-u, kot v npr. angleščini, zato lahko v slovenščini dejansko govorimo o 17 zlogih.
Znana delitev 5-7-5 v osnovi pomeni delitev na misli ali "dejanja" haikuja. Med prvo in drugo ali pogosteje med drugo in tretjo pride jasen presledek (v slovenščini npr. pika, vprašaj ali klicaj, v japonščini pa imajo "kireji", besede, ki zaključujejo misli npr. "ya").
Pri prevodih v evropske jezike so misli ločili na vrstice. Od tod torej izhaja, da je haiku trivrstičnica. To pomeni, da načeloma ni dovolj, da imamo tri vrstice ampak moramo imeti najmanj dve ločene povedi, vsaka vrstica pa mora izrazit neko svojo misel.

Vsebinsko pavza v haikuju (po prvi ali po drugi vrstici) pomeni preobrat. V prvem delu nekaj opazim (pogosto v naravi). V drugem delu iz tega potegnem nek (presenetljiv) sklep.

Moj haiku Lotosov cvet ima npr. pavzo po prvi vrstici.
Napisan je tako, da metrično ustreza strukturi 5-7-5 čeprav bi bilo pravilno, če bi se vrstica prelomila za vejico.

Moj haiku Ljubezen metrično spet ustreza, ne pa tudi vsebinsko.

Haiku tipično nima naslova vendar jim sam dajem naslove zato, da jih lalžje prepoznam.

Na koncu pa je vseno treba še omenit, da je japonščina po strukturi in logiki zelo različna od evropskih jezikov, zato haiku v slovenščini ne more vedno ustrezati vsem pravilom.

Nenazadnje se pesniki ne smemo preveč ozirat na to, kaj je "prav" in kaj ne. Toga pravila so sicer izziv a še večji izziv je spoznati, kdaj je smiselno pravila prirediti zaradi vsebine.

Haiku je torej trivrstičnica, ki sestoji iz treh ločenih misli in dveh vsebinskih enot ločenih s pavzo, njena dolžina pa naj bi bila čim bliže 17 zlogom.
Če ustrezamo tem pravilom imamo čisto dovolj omejitev in prostora ...

Kaj pa vi mislite?
 

poljanka

Poslano:
16. 02. 2008 ob 13:59
Spremenjeno:
24. 03. 2012 ob 08:08

Se povsem strinjam. Haiku je mnogo več kot le poezija, ki bi jo bilo še celo treba omejevati z zlogi(saj imamo že tako preveč omejitev). Modrost je v njegovi navidezni preprostosti, ki jo lahko dosežeš šele ko si sposoben oziroma pripravljen izprazniti svojo skodelico. Ko po dolgotrajnem modrovanju osupel obstaneš v trenutku, pa naj bo ta iz narave ali iz svoje notranjosti.

Zastavica

ajda

Poslano:
16. 02. 2008 ob 14:14

Tudi jaz sem med tistimi, ki imam rada haikuje in skušam se držati 17-zlogov 5,7,5 ali pa 11 zlogov 3,5,3 , ki so mi še večji izziv, seveda tudi tanka haikuji. Se pa seveda rodijo tudi trivrstičnice in tam sigurno ni "pravil", kar se seveda tiče štetja zlogov. So pa seveda posebnosti, kot si jih navedel v svojem postu in vse to združeno predstavlja na nek način že umetnino.

Če bi se dotaknila tvojega haikuja:

Blatna so pota.
Iz blata rastem, nad
blato se dvigam.

mi v drugi vrstici zmanjka en zlog, ne vem, morda si štel vejico za zlog, kar nisem našla v napisanem za haikuje. Me je pa tudi zmotila beseda nad v drugi vrstici, ker ne zaključi celote in bi smiselno spadala v zadnjo. Morda je tako prav, si morda bolj podkovan v pravilih, kar se tiče pisanja in je tako kot mora biti, zato ne jemlji tega mojega prispevka za "prmejduš";).

Moja ljubezen.
Ni vzdih. Objeti ves svet.
Vse, kar je v njem.

Ja, ta pa zadiši kot mora:)


lp, ajda

Zastavica

poljanka

Poslano:
17. 02. 2008 ob 17:23
Spremenjeno:
24. 03. 2012 ob 08:08

V pomoč in razmislek, predvsem o vsebini haikuja:
1.Haiku je kratko poetsko sporočilo, v katerem pesnik izraža nekaj kar je pomembno zanj. Običajno je v povezavi z naravo:
a) tema ali motiv sta vzeta iz narave,
b)na naraven način izraža katerokoli temo (spontano, brez umetnih poetskih sredstev).
2. Glavna vsebina haikuja je tako imenovan »haiku trenutek« ali »trenutek haikuja«. Pokaže se kot presenečenje, nenadna zavest o nečem, »budnost«. Čeprav se haiku trenutek zgodi v enem samem hipu, lahko zajame tudi daljše obdobje (preteklost, spomine ali predvidevanja).
3. Glavna izrazna sredstva haikuja so: podoba, metafora(notranja) in simbol. Torej: podpodoba, podoba in nadpodoba in njune primerjave.
4. Oblika: klasičen haiku je pesem vezane oblike 5-7-5 zlogov. Tako se ustvari zgradba, ki je istočasno simetrična in asimetrična. Gre torej za asimetrično harmonijo, ki v likovni umetnosti izraža pravilo »zlatega reza«. Kot pri vsaki vezani obliki poezije (recimo sonet) je tudi tu pesnjenje zelo zahteven umetniški postopek. V modernem času pa, kot vemo, vezane oblike poezije vse bolj prepuščajo mesto prostim oblikam. Tako poznamo haiku v samo eni vrstici ali dveh, treh in celo štirih vrsticah. Verižno pesem, sestavljeno iz več haikujev, imenujemo renga. Proza v haiku stilu se imenuje haibun, medtem satirične trivrstičnice imenujemo senryu.

Malo sem si vzela časa in prepisala to informacijsko predlogo za obravnavo haikuja na osnovni šoli v Tolminu. Marsikaj o haikuju boste izvedeli, če boste prebirali revijo Apokalipsa, kjer vsakoletno tudi objavljajo natečaj za najboljši haiku. Tudi na Japonskem je haiku že iz zgodovine tekmovalnega značaja, in sicer so se v branju haiku poezije pomerili na odru.
Tudi to, da so haiku poezijo pisali japonski pesniki in filozofi šele ko so se postarali, torej takrat, ko so izpisali svoje dolge verze in misli ter razprave ter našli največjo modrost v trenutku, v naravi, ...dosti pove o haiku umetnosti.
Haiku je vreden mnogo več spoštovanja in časa za poglabljanje vanj, kot to morda izgleda na prvi pogled.
Pa še nekaj mojih priljubljenih:

***
Na suhi veji
Se je skrčila vrana –
Jesenski somrak.
Macuo Bašo


Skopnel vrh gore-
Dojenček sesa
Materin prst
Edin Saračević

***
Spoštljiv mir upa,
Da pred nevihto oblak
Ne bo zapeljan
Primož Repar
***
Dež je padel
V njene očke
In se izlil
Moja malenkost

Naj vas presune......
LP
Zala

Zastavica

Gregor Grešak

skrbnik

Poslano:
18. 02. 2008 ob 12:03

Ajda:
mi v drugi vrstici zmanjka en zlog


Ajda, hvala ker si mi odprla oči! V resnici manjka en zlog ... sem jih pač slabo preštel :)
Nisem pa kak hud specialist. O haikujih vem toliko, kolikor sem o njih prebral, ker me zanimajo in so mi všeč predvsem pa, ker me zanima zen. Dano mi jih je bilo tudi začutiti in ta izkušnja mi pomeni še veliko več, kot vsa teorija ...

Zelo strinjam z Zalkinim komentarjem. Haiku je predvsem doživetje. Če gledaš nanj racionalno in ga skušaš analizirat, ga že ni več ...

Zastavica

Branko Baćović

Poslano:
27. 01. 2009 ob 12:14

Zdravo.

Zaenkrat ne pišem haikuje, ampak določene rad berem. To kar bom sedaj napisal je iz ene knjižice (Macuo Bašo 1644-1694), tiskane v Beogradu, tako da bo v srbščini. Upam da ne boste imeli problemov pri razumevanju. Torej …

-----------------------

U ovoj knjizi pesnika Macua Bašoa („Stari ribnjak“) su pesme svrstane u 4 godišnja doba, sa Novom godinom kao posebnim delom, onako kako se to obično radi u Japanu prilikom sastavljanja zbirke Haiku pesama. Pesme su u okviru svakog g. doba poređane hronološki, kako bi se mogla pratiti evolucija Bašoovega stvaralaštva.

HAIKU (komičan stih) je tradicionalna japanska poetska forma, najkraća od svih, sa svega sedamnaest slogova rasčlanjenih u tri stiha (5/7/5). Zbog toga se za Haiku može reći da je tročlani stih. Izvesno odstupanje, višak ili manjak slogova, dopušteno je kada za to ima opravdanje. Pored te relativno strogo određene forme, za Haiku je karakteristično da sadrži Kigo, tj. reč ili izraz koji određuje godišnje doba u pesmi, kao na primer trešnjin cvet (proleće), setva pirinča (leto), zadušnica (jesen) ili svenulo polje (zima). Kigo je nosilac senzibiliteta prema godišnjim dobima koji je negovan kroz vekove i izvor je višeslojnih asocijacija koje dele zajednički pesnici i čitaoci. Haiku bez znaka g. doba je moguć, ali je prava retkost. I na kraju, u Haiku pesmi treba da postoji znak prekida Kiređi. On je tu da bi se Haiku razlikovao od prvog dela duže poetske forme Vaka (5/7/5/7/7) iz koje je nastao. Taj prekid ne mora da se pojavi samo na kraju pesme. On može da bude iza prvog ili drugog, kao i usred drugog ili trećeg stiha i lomi pesmu na dva dela te čini njenu strukturu složenom. U našem prevodu »lom« u strukturi pesme je prikazan tačkom, dvotačkom, ili nekim drugim znakom interpunkcije.

Haiku vuče korene iz Vaka pesništva (31 slog). U kasnijem periodu, odvajanjem prvog i drugog dela Vaka pesme, nastaje kolektivna pesnička igra Renga, u kojoj prvi učesnik daje početne stihove (5/7/5) a drugi sledeća dva (7/7) nadovezujući ih na prethodne i tako redom. Prva zbirka Renga pesama se pojavila 1357. Pošto se za uspešno nadovezivanje na prethodne stihove tražila i duhovitost, neke od tih niski (Renga pesma) svrstane su u komične (Haikai no Renga), iz kojih se u XVI veku razvija niska (niz stihova) (haikai no Rengu) kao poseban književni oblik. Kasnije će se reč Haikai upotrebljavati isključivo za ovu vrstu književnosti.

Na početku je Haiku bio naziv za sve komične stihove. Ali je veliki reformator Šiki (XIX v.) insistirao da se početni stihovi Hoku (5/7/5) potpuno osamostale pod nazivom Haiku, priznajući im literarnu vrednost… … …

-----------------------


To je samo del predgvora za knigo „Stari ribnjak“ (Macuo Baši). Napisala ga je Hiroši Jamasaki Vukelić.

Upam da bo vsem malo pomagal pri razumevanju Haiku stiha.

LP BB

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
27. 01. 2009 ob 18:34

Odlično, da se je tale leto dni stara tema spet pojavila na prvi strani, saj je trenutno o haikuju spet dosti govora na našem forumu.
Prvi post, Gregorjev, o tej temi je odličen napotek, tako, da se ga ZARES splača prebrati!

Kočijaž

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
03. 09. 2011 ob 22:10
Spremenjeno:
03. 09. 2011 ob 23:29

Krasno je, da je tale tema spet potegnjena na vrh. Bliža se nam jesenska pesniška delavnica (Sinji vrh, glej vabilo v obvestilih) in kdor misli nanjo, mu bo malo teorije haiku poezije prav prišlo.

 

LP, Lidija

 

Zastavica

Lea199

Poslano:
03. 09. 2011 ob 23:11

Zanimivo branje, mislim, da tega še nisem brala, čeprav sem veliko brskala po delavnicah. Tomaževe zapise sem brala po večkrat. Ob nocojšnjem branju se sprašujem ali sem sploh napisala kateri haiku, ki to je. Morda sem se mu najbolj približala z nekaterimi krpankami in še to redkimi. Ja, moje krpanke so zelo blizu haikujem Alenke Zorman (seveda ne vse in tudi ne tako dobre, kot so njene).

 Senryuja ne znam pisati oziroma nisem točno vedela, kaj to točno je: "satirične trivrstičnice imenujemo senryu". Potem zapisu bi bil moj zadnji nekaj blizu temu, vendar preden sem ga popravljala.


ženska pod tušem
namiljena do ušes
pomoli za dež  

morda bi bil tudi to senryu (je napisan na eni kuverti, čisto blizu računalnika, ni bil objavljen in ga tudi ne mislim objaviti:

 

lepota glasbe
zdrsne v nezaznaven molk
sluh na dopustu

Zaenkrat dovolj, sem pošteno potrebna spanja, morda zato ne razumem ničesar.

Kot kaže bom imela kaj delati na Sinjem vrhu.

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
04. 09. 2011 ob 09:20

Me je kar "zadelo", tako da sem ponovno tu.

Najprej glede ločil, da jih Lea ne zna postavljati, je jasno celi Sloveniji. Seveda sem si sama kriva, vendar sem za dober haiku pripravljena marsikaj naredit. Ves čas sem bila prepričana, da je dovolj ločevanje po vrstica. Potem vprašaj (o klicaju nisem nič slišala, brala), za vprašaj se spomnim, da sva se z Lidijo menili in mi je odgovorila, da ta ne sodi v haiku.

Potem je tu lomljenje verzov (nekateri priznani pesniki to pogosto počnejo in kljub temu pišejo dobre haikuje), tega naj bi se ne počelo. Tudi o tem bom spraševala na Sinjem vrhu.

In za konec tega komentarja še, kam lahko glede na zgoraj zapisano, uvrstimo moj slavni haiku 137? Ja, priznam, ponosna sem bila nanj. Sedaj sem v velikh dvomih.


škrbasta skala
v beli smetani valov
žveči meduze

Vse je napisano dobronamerno, trenutno sem v dvomih, ki si jih želim razčistit. Ob branju Tomaževih zapisov sem nekoliko drugače razumela.

Lp, Lea

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
04. 09. 2011 ob 10:44
Spremenjeno:
04. 09. 2011 ob 10:47

Lea, tvoj najboljši haiku! No, po mojem mnenju, če pa že ne najboljši, pa gotovo eden od mnogih zares dobrih!

  Ne jemlji nekih trditev, ne mojih, ne Tomaževih, ne Gregorjevih, od nikogar! za svete. Kar smo napisali, so samo smernice pobarvane z našimi lastnimi pogledi! Vsi smo samo (navadni) ljudje in neki predpisovalci ... Vse so samo pogledi, res pa je, da na pesem.si poskušamo držati neke izbrane smeir ki jo že par let potrpežljivo rišemo, uhojamo in krepimo,to je pisati haikuje, ki bi se kar najbolj približali temu, kar je haiku pomenil takrat, ko je bil v največjem razcvetu  (klasični japonski)

 :)))

  Še enkrat. Ti si lepo v tej smeri in neskončno potrditev imaš za to!

Se vidimo na Sinjem vrhu.

 LP, lidija

Zastavica

Lea199

Poslano:
04. 09. 2011 ob 20:23

Hvala Lidija:)

Se stinjam, dajmo haikuju mesto, ki mu pripada (prav zato bi se rada držala pravil). 

Haha, nekje sem prebrala, da so pred stoletji haikje pisali samuraji, zdaj jih večinoma pišemo ženske;)

Ja, se vidimo:)

Lp, Lea

Zastavica

Lea199

Poslano:
01. 11. 2011 ob 13:49

Lepo, da je zapis znova zaplaval na površje:)

Bo imela Gitica lažje delo.

Lp, Lea

Zastavica

÷

÷

Poslano:
20. 01. 2013 ob 18:57
Spremenjeno:
20. 01. 2013 ob 22:44

haiku je haiku - toliko kot je karate karate -

za začetek je naprimer primerno poznati imena dnevov v tednu ... kakršen koli krog, ki jih v japonski filozofiji duha (in besede) imamo ... koraki po "besedah" haikuja so drugačni kot koraki po pisankah - pisava je pač širša, zato tam duša res zaplove, ne da bi jo forma omejevala ... forma služi za držo duha - ne telesa

Kaj si ga je Matsuo izmislil iznenada, ali se ga je naučil od modrejših prebivalcev tega planeta? in ga le poskusil opredeliti ... kot portal ...

 

še enkrat - kaj je karate- mahanje z rokami?

jaz haiku razumem kot učitelja veščine življenja (tudi "besed") duhovni krog v katerega stopiš - pesem in forma, sta le za začetke ...

 

http://flightofcrows.blogspot.com/2012/03/matsuo-bashos-frog-haiku-kiyosumi-teien.html

Zastavica

Gregor Grešak

skrbnik

Poslano:
20. 01. 2013 ob 20:22
Spremenjeno:
20. 01. 2013 ob 22:44

Haiku je del širšega umetniškega gibanja, ki izhaja iz zena.

Zen zavrača mistiko. Haiku zavrača metaforo. Hkrati zen je mistika in haiku je metafora. Zen je preprostost, haiku je minimalističen.

Lahko se čudiš modrosti in ne napišeš ničesar. Potem tudi haikuja ni. 

Čeprav sem evropejec in ne znam japonsko smem biti zen-budist. Čeprav sem evropejec in ne znam japonsko smem napisati haiku ali narisati risbo z eno potezo čopiča.

Če haiku ne obstaja zunaj japonščine, potem je haiku izoliran, tako kot japonska v obdobju Edo. Le posvečeni v japonsko kulturo ga lahko berejo in pišejo. Potem haikuja ni. Potem je vsaka debata brezpredmetna.

Če haiku lahko berem, ga lahko tudi pišem. 

Matsuo je bil samo človek. Če bi bil edini, ki je kdaj pisal haiku, haiku ne bi obstajal. Matsuo si ni izmislil ničesar, tudi naučil se ni ničesar. Napisal je prvi haiku. Ostali so ga dopolnili.

Je Dogen oče zena? Je Buda oče zena. Budizem se je rodil in živel.

Haiku se je rodil in živel.

Dokler ga pišemo, ne bo umrl.

Zastavica

Gregor Grešak

skrbnik

Poslano:
20. 01. 2013 ob 20:27
Spremenjeno:
20. 01. 2013 ob 22:44

P.S: Priporočam branje Thomas Hoover Zen culture, na voljo za dolpoteg tukaj

http://www.thomashoover.info/works.htm

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
17. 11. 2015 ob 07:50

Vprašanje:

haiku - tri vrstice - vsaka zase samostojna misel, zadnja vrstica pojasnjuje prvo?

večina prebranih ima drugo vrstico kot vezni člen med prvo in tretjo ter ni samostojna misel

vse kar sem prebrala o haikujih, si marsikdaj nasprotuje

kaj je torej res in kaj je prav?


Hvala

Lp

Irena

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
17. 11. 2015 ob 16:54
Spremenjeno:
17. 11. 2015 ob 17:02

Ne "vsaka zase samostojna misel", ampak "vsaka zase samostojna poved". Kar pomeni tak verz, ki ohranja svojo poved in v katerem zlogi/besede ostajajo na svojem mesti in se ne selijo v naslednji vrstico

prav: 

pod listjem hrasta

lisičke razprostirajo

plise krilca


(vida)


narobe (sorry, ker ni 5-7-5, ampak tako, za ilustracijo bo ok):


pod hrastovim

listjem lisičke

plise krilcih





  Upam, da sem ti kaj pomagala, Irena. 


LP, lidija


 PS: Vse, kar smo na forumu pesem.si napisali o haikuju, je le pomoč, oziroma vodilu k pisanju boljših, preprostejših in jasnejših haikujev. Osnovna prvila pa so tukaj: https://sl.wikipedia.org/wiki/Haiku

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
18. 11. 2015 ob 08:16

Najlepša hvala, Lidija

Čeprav mi kdaj uspe ujeti formo, me opozarjajo, da naj bi bil v haiku zaokrožen  ''zen'' in torej odpadejo vnaprejšnje predstave, je ''okrogel'' in tu in zdaj. Mislim, da teh namigov ne razumem popolnoma. Razumem pa tvoje besede, tvoje pojasnilo in seveda mi pomaga. Hvala še enkrat!

prav lep pozdrav

Irena

Zastavica

Komentiranje je zaprto!