Obrazložitev uredništva ob izboru pesmi za pesem zime 2011:

Avtor v pesmi zavzema kontrasten, intimističen pogled v nek (zdajšnji) trenutek, v katerem tisti, ki mu družba pripisuje zmožnost odrešenja od smrti ali pa krivde zanjo, vase baše nezdravo hrano, ob tistem, ki (za družbo komaj kaj koristno) počasi obrača liste novega prevoda že poznane knjige. Zdravnik ni tisti, ki bi se ukvarjal z virozami in praskami, ampak tisti, ki mu življenje drugih uhaja izpod medicinskih naprav in mrzlično išče nit za preživetja, za ceno, ki je večja od živčnega utripanja njegovih vratnih žil. Avtor zanimivo uporabi žargon (konjske tablete), z navedbo diagnoz in zdravil ustvarja naraščajoč ritem in stopnjevanje napetosti v pesmi. V istem prostoru posvečen bralec v mislih gradi podobe ob listanju klasike (predvidevamo, da so Bratje Karamazovi izbrani namerno). Preobrat, v katerem zdravnik zapazi bralca (Zavidaš mi ...) bi se lahko plehko iztekel, vendar z bralčevimi količinami seratotnina, ki ga proizvaja njegovo telo, avtor spretno zasuka težišče pesmi tako, da s primerjavo dveh tako oddaljenih poklicev sproža vrsto asociacij in razmislekov o stanju posameznika. Na nevsiljiv, a zadosti angažiran način sili k razmišljanju o stanju celotne moderne družbe in determiniranosti posameznikov s poklici, ki jih opravljajo. Pesem, ki jo je treba večkrat prebrati in ki nikakor ne pusti bralca zunaj, pa naj opravlja katerikoli poklic.