Ko bo poslednja maska na obrazu -
z ukletih homo sapiensov padla,
ko ljudstvom laž ne bo resnice kradla,
da bi toploto podredila mrazu,
teles bolelo več ne bo v izrazu
duš, če bi tudi koža z njih odpadla,
četudi bi skušnjave zver napadla,
svetlobo gnala tja v temó k porazu.
Ko vedel, da se ga ne da zlomiti,
svoboden duh bo vsak, mu bo vseeno;
telo se uniči, duh se zna izviti,
brez mask, domov, v resnico razpršeno,
svobodne volje ne pusti vkleniti;
med števne sile vpet gre iz sebe, v eno.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pepelka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!