v povesti davnih dni, tam za devetimi
gorami
kjer strašen mož živi, da se kadi mu pod petami tam, v pravljični deželi, kjer vsi liki oživijo
in kjer iz črnih kotlov dim čarovniki valijo vilinska bitja zvezdni prah posipajo z rokami
in kjer regljajo žabe o skrivnostih pod vodami čarovnice temačen svod v jasnino spremenijo
kjer le v zabavo lovci ubijajo, kar ulovijo da se še zvezde, sonce, luna, čudijo tej drami
da še živali gozdne, vodne, ptice, krik predrami ko še pri jasnem dnevu gromke strele zadonijo
ko se bogovi, zli duhovi, škratje, razbežijo tam oceani dvignejo uporni val tsunami
in pravljični junaki vsi za hip so z ramo ob rami