Na vlaku sam,
brez karte,
ne vem kam,
prvi vagon,
nekam drugam.

Kartar ne vpraša,
ne pove, pokaže,
se ne oglaša,
s pogledi
upanje prinaša.

Odločno pojdejo drugi,
pogovarjajo se, mižijo,
deroča reka v strugi,
v samoti preznojeni,
nasmeh le v uslugi.

Pokrajina nam beži,
pokrajina obide nas,
vse nezavedne ljudi,
iščemo pravo njo
in delamo si skrbi.

1900štiriin90