DVOLIČNEŽ
S poljubom
ji vdihne klico,
okuži jo z milino,
ki se razmnožuje
v vlagi očesne votline.
Prime jo za roko
in po tihem prešteje
korake od kuhinje
do balkona, in potem
ljubeče poklekne,
otipa ji ledvične čašice
in jo nežno, z verigo
obljube, priklene
na vrhkletno stopnišče,
ki se spušča navzdol,
v samo srčiko
besede ča-ka-nje.
In odide.
Vrata pusti odprta,
ključ obljube zatakne
za levi uhelj.
Ve, da je cesta čista,
da po njej bo hodila
le njegova resnica;
ve, da nebo
ne bo imelo
nobenega vogala;
ve, da ji slina besede
ne bo razžrla gležnja
in se smehljaje požene
za vonjem avanture.
ji vdihne klico,
okuži jo z milino,
ki se razmnožuje
v vlagi očesne votline.
Prime jo za roko
in po tihem prešteje
korake od kuhinje
do balkona, in potem
ljubeče poklekne,
otipa ji ledvične čašice
in jo nežno, z verigo
obljube, priklene
na vrhkletno stopnišče,
ki se spušča navzdol,
v samo srčiko
besede ča-ka-nje.
In odide.
Vrata pusti odprta,
ključ obljube zatakne
za levi uhelj.
Ve, da je cesta čista,
da po njej bo hodila
le njegova resnica;
ve, da nebo
ne bo imelo
nobenega vogala;
ve, da ji slina besede
ne bo razžrla gležnja
in se smehljaje požene
za vonjem avanture.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
- 23. 08. 2009 ob 19:30
- Prebrano 110344 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 1393
- Število ocen: 35
