Snopi žarometov nežno goltajo goste snežinke. Pripeljem se v še eno dežurno noč.

Na klopeh čakalnice splošne nujne medicinske pomoči sedijo ljudje z enakimi izrazi na obrazih. S prekrižanimi rokami v naročju vsak stiska svojo bolečino. Že ure in ure strmijo v table obešene na stenah ozkega hodnika. Najbolj vidni sta siva tabla s postopki oživljanja in modra tabla s pravili zavarovalnice. Vsakič, ko utrujen del ekipe na bolniški postelji pripelje bolnika, ki ima prednost, se še bolj oklenejo svoje bolečine.

Po treh urah dežurstva sem opazila, da se je en sprejemni list že tretjič znašel na koncu vrste. Ko sem vprašala zakaj, so mi dežurni sotrpini odgovorili, da bom že videla. Karkoli že naj bi videla, ni pravično, pomislim in že kličem ime z bolniškega protokola.

V ambulanto številka tri je vstopil Peter – brezdomec. V trenutku je prostor napolnil neznosen smrad. Razlog: umazani povoji na nogi, prepojeni z izločki ulkusa, ki je segal skoraj do kolena. Tako zanemarjene rane v vsej svoji delovni dobi še nisem videla. Petru sem povedala, da mu bom previla nogo, posedla sem ga na stol in začela s pripravami. Medtem ko sem mu odvezovala vezalke na pošvedranih čevljih, polnih sledov zakotnih ljubljanskih ulic, me je opazoval in čez čas vprašal po imenu. Potem je začel svojo zgodbo z »Veš, tudi jaz sem nekoč bil človek …«. Ko sem kar se da previdno snela krvave povoje in začela spirati rano, sem ga slišala reči: »No, teb' se pa ne bom poscal.« Presenečeno sem ga gledala, ko mi je razlagal, da to vedno naredi, ko ga nočejo previti.

To noč je Peter, previt in za silo umit, prespal na bolniški postelji v sobi urgence, ki smo ji rekli skladišče. Za večerjo sem mu prinesla nakradeno mešanico delčkov vseh malic dežurne ekipe. Prinesla sem mu še odejo in, ko sem odhajala, je duhovito pripomnil, da mu manjka samo še pravljica za lahko noč. Z nasmehom sem zaprla vrata in že klicala novega bolnika.

Ko sem zjutraj predajala dežurstvo, je bila dopoldanska ekipa sumljivo dobre volje: »Branka, Peter te išče in hoče kavico!«

Megleno jutro.

Človek na hladni klopi

prešteva sence.

branka