Kontraverzni odsevi so skoraj premočni za nežno milovanje pesniške besede.LP

Sara

Včasih odblokiram tišino.

Tvoja pesem je vsakdanjik skozi moje možgane. Mar smo ljudje v pohlepu po življenju res izgubili vso dostojanstvo? Ko gledam živa razpadajoča telesa zaprta v kroge silnic, ki ne dovoljujejo osvoboditve, se vedno znova vprašam: "Zakaj?!" Sama sem prosila (saj ne vem koga) za smrt očeta, za odrešitev … Nobeno živo bitje si ne zasluži vegetiranja v agoniji brezupnega trpljenja. Morali bi odložiti posesivnost in zbrati moč osvobajanja. Tudi to je ljubezen. Zavračamo naravo, jo zanikamo … Jaz to dojemam, kot sebični egocentrizem.

Tvoja pesem je moje razmišljanje v molku. Ti si našla besede daleč od bizarnega, patetičnega, …

Pozdravljena.

"filia"

Draga tomi in filia, hvala obema za razmislek ob pesmi. Res je, filia, na nek način pesem govori tudi o tem - o nezmožnosti slovesa. In da, to (ljubezen) je svojevrstna sebičnost. Hvala za tvojo pronicljivost, prisrčne pozdrave, Sara

Hvala tebi, Sara.

Vzpodbudila si me, da sem vrnila staro, izbrisano objavo. Mogoče bo še komu v poduk. 

Lep dan ti želim.      "filia"

O, lepo, me veseli! Tudi tebi, Sara

otroštvo, ki ga ni več

smrt, ki ji nadevamo mnoge obraze, maske

berem, berem, ne vem, kaj bi z vsemi pesmimi, ki pojejo med tvojo in jih grizlja z  ostrimi mesojedimi zobmi, morda so tolažba, da je vseeno bilo (, da je vseeno lahko) lepo

objem

pi 

Seveda je bilo lepo, draga Irena, v nasprotnem primeru bi teža slovesa bila precej manjša. Starost je samo drugi obraz otroštva - če vesolje da, sta oba čudovita. Objem, Sara

Teža slovesa, ki ni priznano ... kot da odhod v Nič lahko ignoriraš ... Kako presunljiva in v zaključku dokončno srhljiva pesem ... spominja na Hitchockov Psiho.

Na vsak način zelo efekrivno sporočilo.

Lp, lidija

Draga Lidija, hvala, zelo vesela te hitchockovske primerjave, velik (nehitchockovski :)) pozdrav, Sara

Čestitam ti za podčrtanko, Sara.

Lep pozdrav tebi.

Hvala, salke, tebi pa še veliko dobrih pesmi! Sara