Haibun (sonce nad vzhodom)
Novembrsko jutro je in mene neustavljivo vleče na sprehod. Kako čudno. Navadno grem na potep zvečer, ko lahko uživam v vsej razkošnosti sončnega zahoda. Morda si tako zgodaj želim v strmino, ker mi je namenjeno videti nekaj, česar ne bi bilo možno videti zvečer.
Lagodno stopam navzgor do cerkve na Vitovljah. Tam občudujem razgled in nebo brez oblačka. Potem pogledam na uro, in ker sem zgodnja, se po ozki strmi stezi namenim k jezeru. Za trenutek postojim ob skeletu starega bora, ki brez življenja štrli v nebo. Neverjetno, toda zazdi se mi, da v zraku še vedno lebdi vonj po smoli.
Malo naprej med šopi trave zagledam kamen nenavadne oblike. Spoštljivo se mu približam in se ob njem spustim na kolena, da bi ga fotografirala.
.
pasja podoba
senca rumene rože
odprto oko
Bravo, Lea! Bravo, bravo, bravo!
Hvala, draga Nikita in dragi Lean, vesela sem vajine pohvale. Naj dodam, da sta vidva veliko boljša pesnika od mene. Rada vaju berem, v zadnjem času manj, ker ni časa, a dovolj, da spoštujem vajin talent in znanje.
Vse dobro in veliko navdiha, Lea
Lea, nikako bolja od tebe. Ti si pionir u nekim formama. To cijenim. Vrlo.
Zanimivo pri tem haibunu se mi zdi, da haiku na nek način pojasni (in hkrati burka domišljijo) o podobi na kamnu ... čestitke,
Ana
Od srca čestitam na Podčrtanki, draga Ivanka.
Lp,
Katica
Nikita, najlepša hvala :)
Ana, hvala za podčrtanje in komentar!
Katica, hvala za čestitke!
Obenem se opravičujem, ker tako pozno odgovarjam na komentarje. Časa je malo, ko pridem sem pa imam kar precej težav, če ocenjujem me meče ven, odjavlja. :(
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
- 08. 11. 2018 ob 20:47
- Prebrano 870 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 452.7
- Število ocen: 22