ASTRONOMI IN UČENJAKI
Razpravljajo o vesolju, veliki enigmi,
kot da je izven našega okvira,
kakor nekaj, kar naš um težko dojame.
Sedim za mizo in sv. Trojstvo
me iz stene gleda
in naenkrat se mi valovanje uma umiri,
ogleduje moja misel mene
moj pogled na ozvezdja neba obstane,
me spomni na delčke celic mojega telesa,
iz katerega so sestavljena ozvezdja in mi.
Struktura je od obeh vsa ista,
Bog nas je po sebi naredil
sedem galaksij, toliko naših čaker,
sedem organov od boga nas živi,
sedem dni dela, spomina na njega.
Vse se ujema kot pri računu,
a naša misel nekaj drugega dokazati želi,
čeprav je jasno od začetka vseh začetkov,
da smo odsevi samega boga
objeti z njegovim pečatnim vtisom,
saj naš gen dokazuje kdo smo mi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!