Sveti se,
svet se Himalaja,
sveti se nastanek, ostanek,
ki se sveti,
geneza,
poteza,
agonija,
refleksija,
sveti se,
nič več se ne sveti,
nihče več se ne joče,
vse je nemogoče,
vse, ki se sveti,
kot ostanek svetlobe,
kot svetloba geneze,
kot svetloba agonije,
kot resnica telesa,
kot telo agresije,
kot telo korozije,
sveti se telo erozije,
erozija se sveti,
sveti se izzivajoča smrt,
to govorjenje,
to svetlo trpljenje,
to šelestenje, hrepenenje,
sveti se skromno razumevanje,
svetle so predstave,
zmedene pojave,
v predstavi,
pod svetlobo sonca,
vse do konca,
svetlega konca,
prazne vse besede,
prazne????
ne prazne,
saj so svetle,
razsvetljene,
nakopičene,
trpeče,
narobe boš razumel,
ne boš dojel svetlobe,
ne boš več modrec,
ostale bodo sveče,
bele sveče,
sveče svetleče,
ostalo bo kadilo,
kadilo dišeče,
dišeče in hrepeneče,
ostale bodo barve,
barve dišeče,
dišeče in hrepeneče,
hrepeneče in trpeče,
na sramotni poti,
na poti ob zmoti in pohoti,
hrepeneče in moreče,
geneze,
korozije in svetlobe brez moje poezije.
* bum, zavoljo "plavajoče resnice " je svet boljši, valuj, bodi dobro.**
Au!
Parmenid ima dve poti - pot resnice in svetlobe, ki je bivajoče, in pot laži in teme, ki je nebivajoče. Ker pa (k sreči) ni tako preprosto, resnica občasno zapluje in tukaj nastopi poezija.
Odlična pesem, polna svetlobe, ki pa je vse prej kot enoznačna.
Čestitke,
H
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kovačič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!